| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 47
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
2.
Vpliv rusko-ukrajinske vojne na gospodarsko negotovost v Rusiji
Nevena Vukojević, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu analiziram gospodarsko negotovost v Rusiji, ki je nastala zaradi zaostrovanja odnosov med Rusijo in Ukrajino leta 2014 ter še posebej med rusko invazijo na Ukrajino, ki se je začela 24. februarja 2022. Rusko-ukrajinska vojna je povzročila spremembe na gospodarskem področju. Analize kažejo, da se je gospodarska negotovost v Rusiji ter tudi v Zahodni Evropi in po celem svetu zelo povečala. Zaradi vojne in sankcij Zahoda se je bilo rusko gospodarstvo prisiljeno prestrukturirati in prilagoditi novonastalim razmeram. Ta vojna je razen v Rusiji povzročila negotovost in krizo tudi v Evropi. Evropa je bila močno navezana na ruske energetske vire, njihova dobava pa je bila zaradi sankcij prekinjena. Tradicionalni trgi so razpadli čez noč, iščejo se nova partnerstva, vojna je povzročila tudi inflacijo in druge posledice. V diplomskem delu povzemamo dogodke, ki obremenjujejo Evropo že več kot osem let. Najboljša rešitev bi bila prekinitev vojne in umik vojaških sil v vojašnice, nato pa bi bilo treba dati možnost diplomaciji. Vzpostavitev miru bi omogočila ponovno gospodarsko sodelovanje, mogoče na novih osnovah.
Keywords: Gospodarstvo, negotovost, Rusija, Ukrajina, vojna
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 1478; Downloads: 100
.pdf Full text (952,99 KB)

3.
Etični vidik delovanja podjetij v času vojne v Rusiji
Nika Brumec, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo podaja analizo etičnih vprašanj, s katerimi se soočajo podjetja, ki poslujejo v Rusiji med vojno in politično nestabilnostjo. Zgodovina odnosov med Rusijo in Ukrajino postavlja ozadje za razumevanje vzrokov in konteksta vojnega konflikta, kar vpliva na okoliščine, v katerih podjetja izvajajo svoje aktivnosti. Etičnost delovanja podjetij je povezana z vprašanji o varnosti zaposlenih, spoštovanju človekovih pravic, transparentnosti, skladnosti s pravnimi in regulativnimi zahtevami ter odgovornostjo do deležnikov.. V skladu s to tematiko je treba poudariti tudi problematiko uvedbe ekonomskih sankcij proti Rusiji ter kakšen vpliv imajo te na območje držav Evropske unije in tudi Rusije. Vpliv vojnih razmer in uvedenih sankcij na gospodarstvo lahko predstavlja dodatne izzive za podjetja, ki so prisotna na ruskih tleh, ter tistim podjetjem, ki so zaradi ruske agresije, zapustile njihov trg v znak protesta in nasprotovanja ruski agresiji. V diplomskem delu smo analizirali tudi primere podjetij, ki so se odločila zapustiti ruski trg v času vojne, ter tistih, ki so ostala. Glavni cilj diplomskega dela je poudariti pomembnost etičnega razmišljanja in odgovornega ravnanja podjetij v občutljivih političnih in gospodarskih razmerah ter opozoriti na vplive njihovih odločitev na družbo in okolje. Prav tako bo delo ponudilo razmislek o smernicah za bolj etično poslovanje podjetij v takšnih izrednih okoliščinah. Pomembne smernice, ki jih morajo podjetja v takšnih situacijah upoštevati, so varovanje človeških življenj, spoštovanje človekovih pravic, ohranjanje nepristranskosti, spoštovanje mednarodnih sankcij, ohranjanje ugleda, transparentnost in odgovornost, skrb za interes deležnikov itd. Podjetja so zapustila Rusijo zaradi gospodarske nestabilnosti, sprememb v zakonodaji, njihove lastne etične presoje ter geopolitičnih napetosti. Nekatera so ostala zaradi velikega trga, nekatera navajajo, da so ostala, saj jim ruski trg predstavlja vir preživetja, nekatera pa zato, ker nudijo prebivalstvu osnovne dobrine. Presoja o pravilni odločitvi v takšnem primeru je kompleksna in aktualna tematika, za katero bomo le v prihodnosti videli, katera odločitev je bila pravilna in kakšen vpliv bodo te odločitve dolgoročno imele na podjetja.
Keywords: vojna, etika, morala, delovanje podjetij, odnos Ukrajina-Rusija, sankcije.
Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 286; Downloads: 53
.pdf Full text (1,15 MB)

4.
Medijsko predstavljanje rusko-ukrajinskega konflikta: zahodne in ruske perspektive : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Alenka Gabrovšek, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Rusko-ukrajinsko vojno, ki se je začela 24. februarja 2022, je poleg vojaških spopadov zaznamovala tudi informacijska vojna. Mediji so se izkazali za močno orožje predvsem v času vojne za pridobivanje podpore in zaveznikov. Hibridna vojna med zahodom in Rusijo je značilna po visokem številu lažnih informacij, saj vsaka stran predstavlja kazniva dejanja v času vojne na svoj način. Zahodni mediji predstavljajo Rusijo kot agresorja, ki krši mednarodno pravo in posega v suverenost Ukrajine zaradi imperialističnih teženj. Ukrajina je predstavljena kot žrtev, ki je postala simbol boja za evropske vrednote kot so svoboda, demokracija in suverenost. Za razliko od zahoda ruski mediji predstavljajo konflikt kot boj za višji cilj, ki je zaščita ruskega prebivalstva na ukrajinskem ozemlju. Za razumevanje poteka dogodkov, ki so privedli do konflikta, se je potrebno osredotočiti na zgodovinsko ozadje med Rusijo in zahodom ter medijsko okolje v Rusiji. Cilj zaključnega dela je predstaviti medijsko okolje in propagando v Rusiji, ki so bili ključni del pri začetku konflikta, ter odziv zahoda in zahodnih medijev na rusko-ukrajinski konflikt. Za predstavo razlik med poročanjem medijev smo obravnavali primer napada na mariupolsko gledališče. Ugotovili smo, da ruski in zahodni mediji predstavljajo situacijo različno, zahodni mediji kažejo naklonjenost Ukrajini, ruski mediji pa podpirajo uradne retorike vlade.
Keywords: vojne, rusko-ukrajinski konflikt, kriminaliteta države, mediji, Rusija, Ukrajina, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.09.2023; Views: 273; Downloads: 42
.pdf Full text (933,32 KB)

5.
ANALIZA TRGOVINSKE MENJAVE SLOVENIJE Z UKRAJINO IN RUSIJO
DANIJA FERLINC, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Potreba po blagovni menjavi sega daleč v zgodovino in se je skozi leta spreminjala, napredovala skupaj z industrializacijo in globalizacijo. Globalizacija je sinonim za povezovanje in odpiranje možnosti razvoja na vseh področjih delovanja in temelji na soodvisnosti sveta. Nekatere države na trgu delujejo kot posameznice, spet druge se v odvisnosti od svoje politične volje in pogojev povezujejo v integracije. Slovenija kot polnopravna članica Evropske unije vstopa v mednarodno trgovanje na podlagi politike Evropske unije, z državami nečlanicami EU pa trguje na podlagi bilateralnih sporazumov in sporazumov o prosti trgovini, katerih cilj je podjetjem izboljšati dostop do svetovnih trgov. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili globalizacijo in njene učinke ter značilnosti mednarodnega trgovanja z blagom in s storitvami. Preučili smo tudi mednarodno nomenklaturo, ki se uporablja za namene pridobivanja statističnih podatkov in je ključ za oblikovanje trgovinske bilance. V empiričnem delu diplomskega dela smo na podlagi statističnih podatkov, pridobljenih iz različnih slovenskih in mednarodnih baz podatkov, zbrali podatke o mednarodni menjavi na ravni EU – med članicami EU, med državami članicami EU in državami nečlanicami, med državami članicami EU ter Rusijo, med državami članicami EU in Ukrajino, med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Ukrajino, z namenom ugotovitve vpliva rusko-ukrajinske vojne na blagovno in storitveno menjavo. Ugotovili smo, da se je v zadnjih 25 letih mednarodna menjava med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Ukrajino na letni ravni povečala tako pri uvozu kot izvozu. Na podlagi podatkov od januarja do julija v letih 2020, 2021 in 2022 pa smo ugotovili, da sta bila v primerjalnem obdobju tako uvoz kot izvoz blaga med Slovenijo in Ukrajino (v €) najnižja v letu 2020, v letu 2021 sta se še bolj znižala, v letu 2022 pa povišala. Gledano količinsko (v kg) pa je bil izvoz blaga iz Slovenije v Ukrajino v letu 2022 najvišji, uvoz blaga iz Ukrajine v Slovenijo pa najnižji. Izmed storitev so bili za leto 2020 (v €) v mednarodnem trgovanju Slovenije z Ukrajino najbolj dobičkonosni (v €) potovanja, poslovna potovanja in prevozi. Podatki v prvih sedmih mesecih (od januarja do julija) med letoma 2020 in 2022 med Rusijo in Slovenijo kažejo, da je bila blagovna menjava v letu 2022 (v €) najvišja, količinsko gledano (v kg) se je uvoz iz Rusije v Slovenijo v enakem obdobju povečal, izvoz iz Slovenije v Rusijo pa se je v letu 2022 zmanjšal. Mednarodna menjava storitev med Slovenijo in Rusijo je bila finančno najmočnejša (v €) na področju letalskih prevozov, drugih prevozov in potovanj. Vojna med Rusijo in Ukrajino ima vpliv tako na potrošnike kot na vlade. Za ublažitev njenih posledic so vlade primorane izvajati kratkoročne in dolgoročne ukrepe, seveda pa bi bil najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje vpliva vojne na svetovno gospodarstvo njen čimprejšnji konec.
Keywords: globalizacija, trgovinska menjava, izvoz, uvoz, Slovenija, Rusija, Ukrajina.
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 378; Downloads: 42
.pdf Full text (1,40 MB)

6.
Ekonomske posledice vojne v Ukrajini in etični vidik poslovanja z Rusijo
Lana Helena Grujič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V mesecu februarju se je začela vojna v Ukrajini, ki v času pisanja naloge še traja. Ta je prva vojna na tleh Evrope po drugi svetovni vojni. V odgovor so proti Rusiji kmalu po napadu države s celega sveta začele uvajati sankcije, da bi z njimi vojno končali v čim krajšem času. Zaradi različnih gospodarskih povezav med Rusijo in drugimi državami vsaka čuti drugačne posledice. Zaradi velike odvisnosti od ruske trgovine s plinom in drugimi dobrinami so države članice Evropske unije, poleg držav, ki sta med seboj v vojni, ene izmed tistih, ki najbolj čutijo gospodarske učinke vojne. Poleg držav pa so sankcije proti Rusiji uvedla tudi nekatera podjetja.
Keywords: vojna, poslovna etika, Ukrajina, Rusija, gospodarske posledice
Published in DKUM: 28.11.2022; Views: 851; Downloads: 186
.pdf Full text (640,07 KB)

7.
Primerjava obveščevalno-varnostnih agencij - KGB (ZSSR), FSB (RF) in NSA (ZDA) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Aldin Nuhanović, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Obveščevalne službe imajo v današnjem času izjemno velik pomen. Državnim voditeljem zagotavljajo ključne informacije za zagotavljanje nacionalne varnosti. Diplomsko delo je namenjeno primerjavi treh obveščevalnih agencij. V začetnem delu je predstavljena sovjetska obveščevalna agencija KGB, ruska FSB in ameriška NSA. Odbor za državno varnost ali KGB je bil glavna obveščevalna agencija v Sovjetski zvezi, ki je deloval od leta 1954 pa vse do razpada Sovjetske zveze. V svojem času je bil ena najboljših obveščevalnih agencij na svetu, mnogi pa so ga smatrali kot močnega nasprotnika ameriške CIA. Zvezna varnostna agencija ali FSB je glavna naslednica KGB, ki je nastala nekaj let po razpadu Sovjetske zveze. Ima velik vpliv v Ruski federaciji, mnogi pa jo danes smatrajo kot današnji ruski KGB. Nacionalna varnostna agencija ali NSA je najdražja, največja in najbolj skrivnostna ameriška obveščevalna agencija. Ukvarja se z elektronsko obveščevalno dejavnostjo in varovanjem ameriškega informacijskega sistema. V diplomskem delu je predstavljen njihov nastanek, struktura, organiziranost, naloge, delovanje in operacije. Po analizi podatkov je bila opravljena primerjava med agencijami, kjer so se ugotavljale podobnosti med njimi. Bilo je ugotovljeno, da sta si KGB in FSB med seboj zelo podobna, je pa med njima tudi nekaj razlik. Podobnost med njima je bila pričakovana glede na to, da je FSB glavni dedič KGB. NSA ima tudi nekatere podobnosti s KGB in FSB, vendar pa se v večini stvari od njih razlikuje.
Keywords: nacionalna varnost, obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalne agencije, primerjave, Rusija, ZDA, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.01.2022; Views: 887; Downloads: 103
.pdf Full text (1,05 MB)

8.
Primerjalna Analiza Poslovnega Bontona Rusije, Japonske in Indije
Luka Fabijan, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Poslovni bonton se razlikuje od trga do trga. Mednarodni tržnik mora obvladati osnove poslovnega bontona v vsakem kulturnem okolju, ne glede na to, ali se na poslovno pot podaja prvič ali ne. Znati se mora soočiti z drugačno kulturo, vrednotami, prepričanji. Uspešnost mednarodnega tržnika je velikokrat posledica spoštovanja poslovnega bontona tuje kulture. V mednarodnem poslovanju je tveganje, ki izhaja iz kulturnega okolja neke države relativno visoka. Kulturno okolje tujega trga je sestavljeno iz družbenih organizacij in ustanov, norm in vrednot, religije, jezika, izobraževalnega sistema, umetnosti in estetike ter materialne kulture. Trženje in kultura se najbolj povezujeta skozi komunikacijo, poslovni bonton in organizacijsko upravljanje. V poslovnem bontonu sta ključna spoštovanje in upoštevanje drugačnosti. Mednarodni tržnik bo večkrat del konfliktov, saj so drugačne kulture pogosto težko sprejemljive. Zato je dobro, da posluje profesionalno, pošteno, potrpežljivo, in da upošteva poslovni bonton tuje kulture. Ključne sestavine poslovnega bontona so prvi vtis, verbalna in neverbalna komunikacija, poslovna oblačila in urejenost posameznika, pozdravljanje, poslovni sestanki, poslovni obed in poslovna darila. Kultura Rusije je pod močnim vplivom nekdanjega sovjetskega političnega režima. Zaradi tranzicije države se ruski poslovni bonton v primerjavi s poslovnim bontonom Japonske in Indije še vedno spreminja. Ruski poslovneži cenijo medosebne odnose, pravičnost ter poslovne partnerje, ki dobro govorijo njihov jezik. Vodja jim pomeni vse, medtem pa podrejeni v določenih podjetjih težko izražajo svoja mnenja. Japonci cenijo pripadnost svoji kulturi, delujejo timsko, spoštujejo hierarhijo, so potrpežljivi, posredni in gostoljubni. Indijci poskušajo vsako družinsko vrednoto povezati s poslovnimi vrednotami. Vzorec družinskega življenja prenašajo v poslovni svet, in podobno kot Japonci, strogo spoštujejo hierarhične ravni. V indiji imata spoštovanje avtoritete in ustvarjanje dolgoročnih odnosov s poslovnimi partnerji zelo pomembno vlogo.
Keywords: mednarodno poslovanje, poslovno okolje, kultura, medkulturne razlike, poslovni bonton, Rusija, Japonska, Indija.
Published in DKUM: 04.03.2019; Views: 1791; Downloads: 243
.pdf Full text (661,08 KB)

9.
Analiza značilnosti poslovnih pogajanj v Rusiji in na Japonskem
Martina Medved, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času so že večinoma vsa velika podjetja postala globalna. V želji po širjenju na tuje trge je postalo neizogibno, da poslujemo z drugačnimi kulturami od naše. Slednje se med seboj tako razlikujejo, da se skoraj ne da primerjati dveh držav, ki bi bile kulturno popolnoma enake. Zato so tudi pogajanja med različnimi kulturami vedno bolj zahtevna od tistih v domačem okolju. Pogajalci, ki želijo nastopati na tujih trgih, se morajo zavedati, da obstajajo velike kulturne razlike med narodi, zato se morajo pozanimati in poučiti o njihovih značilnostih ter posebnostih in se jim znati prilagajati. V diplomskem projektu raziskujemo, kaj je kultura in pomen poznavanja te ob vstopanju na tuje nepoznane trge. Osredotočamo se na dve državi, Rusijo in Japonsko, in podrobneje analiziramo njuno kulturo, poslovno kulturo ter pogajalski slog.
Keywords: mednarodno poslovanje, kultura, poslovna kultura, poslovna pogajanja, Rusija, Japonska
Published in DKUM: 29.11.2018; Views: 1006; Downloads: 130
.pdf Full text (803,20 KB)

10.
Ukrepi za reševanje gradbenih družb iz položaja nelikvidnosti in insolventnosti
Anastasiya Ananyeva, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Gradbeništvo je nenehno izpostavljeno ekonomskim vplivom. Če se gradbena podjetja na negativne vplive ne odzovejo pravočasno, hitro zapadejo v stanje nelikvidnosti, kar vodi do insolventnih postopkov – prisilne poravnave ali stečaja. Prisilna poravnava bi morala z rekonstrukcijo dolgov zagotavljati pogoje za uspešno nadaljnje poslovanje, medtem ko sta cilja stečaja poravnava dolgov in prenehanje poslovne osebe. V diplomskem projektu smo na primeru slovenskih gradbenih podjetij raziskovali, zakaj postopek prisilne poravnave ne nudi dokončne rešitve za nezmožnost poravnave dolgov, temveč vodi samo v stečaj. V drugem delu diplomskega projekta smo raziskovali stanje gradbeništva v Rusiji in ruski stečajni postopek, ki se v primeru možnosti za rešitev podjetja začne s prisilno poravnavo ali stečajem, če te možnosti ni. V raziskavo smo vključili tudi avstrijsko zakonodajo in primerjali tri države – Slovenijo, Rusijo in Avstrijo.
Keywords: stečaj, prisilna poravnava, gradbeništvo, Slovenija, Rusija, Avstrija
Published in DKUM: 13.12.2017; Views: 1073; Downloads: 153
.pdf Full text (1011,14 KB)

Search done in 2.4 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica