1. Vsebnost skupnih antocianinov v plodovih različnih genotipov malinjaka (Rubus idaeus L.)Tjaša Romih, 2019, bachelor thesis/paper Abstract: Maline so visoko cenjen sadež, predvsem zaradi aromatičnega okusa in pestre kemična sestave. Antocianini dajejo plodovom malin značilno rdečo barvo in jih ščitijo pred UV-žarki in napadi insektov. Namen naloge je bil raziskati vpliv genotipa malinjaka (Rubus idaeus L.), sušenja plodov z zamrzovanjem in toplotne obdelave plodov pri pripravi nektarja na vsebnost skupnih antocianinov. V raziskavo smo vključili 22 vzorcev različnih genotipov malinjaka. Vsebnost skupnih antocianinov v ekstraktih plodov in nektarju smo izmerili s pH diferencialno metodo. Plodovi primitivnih in kultiviranih genotipov malinjaka se niso značilno razlikovali v vsebnosti antocianinov. Sušenje z zamrzovanjem ni značilno vplivalo na vsebnost antocianinov, medtem ko je termična obdelava plodov pri pripravi nektarja značilno znižala vsebnost antocianinov v primerjavi z zamrznjenimi plodovi.
Keywords: Maline (Rubus idaeus L.), antocianini, zamrznjeni plodovi, nektar, plodovi, sušeni z zamrzovanjem, kultivirani genotipi, primitivni genotipi.
Published in DKUM: 28.01.2019; Views: 1242; Downloads: 123
 Full text (853,39 KB) |
2. Vsebnost sladkorjev in organskih kislin v plodovih različnih genotipov malinjaka (Rubus idaeus l.)Maša Špes, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Namen raziskave je bil določiti vsebnosti sladkorjev in organskih kislin v plodovih različnih genotipov malinjaka in ugotoviti kakšen je vpliv genotipa malinjaka (Rubus idaeus L.), toplotne obdelave plodov pri pripravi nektarja in sušenja z zamrzovanjem na vsebnost sladkorjev in organskih kislin. Koncentracije sladkorjev in organskih kislin smo določili s tekočinsko kromatografijo. Analizirali smo 21 različnih genotipov malinjaka. V plodovih malinjaka je prevladovala citronska kislina, najvišja vsebnost je bila v ekstraktih zamrznjenih malin s povprečno vrednostjo 91,0 mg/g suhe snovi. Po vsebnosti so sledile jabolčna, šikimska in fumarna kislina. V ekstraktih plodov, ki so bili sušeni z zamrzovanjem je bila vrednost citronske kisline v povprečju 87,2 mg/g suhe snovi, kar je značilno več kot v ekstraktih nektarja, kjer je bila vsebnost citronske kisline v povprečju 75,9 mg/g suhe snovi. Prevladujoč sladkor v ekstraktih zamrznjenih malin in plodov sušenih z zamrzovanjem je fruktoza s povprečno vrednostjo 104,2 mg/g suhe snovi in 102,8 mg/g suhe snovi.
Keywords: maline, Rubus idaeus L., sladkorji, organske kisline, nektar, zamrznjeni plodovi, plodovi sušeni z zamrzovanjem
Published in DKUM: 23.08.2018; Views: 2401; Downloads: 156
Full text (228,45 KB) |
3. Antioksidativni potencial plodov različnih genotipov malinjaka (Rubus idaeus L.)Anita Breznik, 2018, master's thesis/paper Abstract: Maline so bogat vir antioksidantov, med katere spadajo rastlinski sekundarni metaboliti. Te spojine preprečujejo oksidacijo plodov, do katere lahko pride zaradi vpliva okolijskih dejavnikov in delovanja mikroorganizmov. Namen naloge je bil raziskati vpliv genotipa malinjaka (Rubus idaeus L.), sušenja svežih plodov z zamrzovanjem in toplotne obdelave plodov pri pripravi nektarja na antioksidativni potencial. V raziskavo smo vključili plodove 19 različnih genotipov malinjaka. Antioksidativni potencial v metanolnih ekstraktih svežih in posušenih plodov ter nektarja smo merili z ABTS-, DPPH-, FRAP- in ORAC-metodami. Rezultate smo podali v µmol Trolox ekvivalenta (TE)/g suhe snovi (SS). Najvišji antioksidativni potencial je bil izmerjen pri divjem genotipu malinjaka, sledili so še primitivni in kultivirani genotipi. V ekstraktih plodov, ki so bili sušeni z zamrzovanjem, so bile ABTS-, DPPH- in FRAP-vrednosti višje kot v ekstraktih svežih plodov, vrednosti ORAC pa so pokazale drugačen trend. V ekstraktih nektarja so bile ABTS-, DPPH- in FRAP-vrednosti nižje kot v ekstraktih svežih plodov. Znižanje antioksidativnega potenciala med termično obdelavo je lahko posledica izgube naravno prisotnih antioksidantov. Antioksidativni potencial ekstraktov svežih plodov, izmerjen z ABTS-metodo, močno in značilno korelira z vrednostmi, izmerjenimi z DPPH- in FRAP-metodo. Med ORAC-, ABTS-, FRAP- ali DPPH-vrednostmi ni značilne korelacije.
Keywords: malinjak (Rubus idaeus L.), antioksidativni potencial, sveži plodovi, plodovi, sušeni z zamrzovanjem, nektar
Published in DKUM: 09.03.2018; Views: 1764; Downloads: 348
Full text (1,04 MB) |
4. |
5. Uporaba molekulskih markerjev pri določevanju kultivarjev in sledenju hipotetičnih starodavnih genotipov malinVesna Novak, 2015, doctoral dissertation Abstract: Naša raziskava je imela dva dela. V 1. delu smo proučevali genetske odnose med malinjaki (Rubus idaeus L.), zbranimi okoli nekaterih karakterističnih srednjeveških gradov, kartuzijanskih samostanov in v bližnjih vaseh. V 2.delu smo enako raziskavo opravili s sedmimi novejšimi kultiviranimi sortami, ki izvirajo iz Bolgarije, Francije, Slovenije in Švice, in z metodo s prstnimi odtisi s pomočjo mikrosatelitskih markerjev identificirali sorte. Predvidevali smo, da bi genotipe hipotetičnih srednjeveških malinjakov lahko zasledili ob ostankih srednjeveških naselij. Ti genotipi so preživeli v naravnih razmerah brez generativnega razmnoževanja vsaj 3 stoletja. Analiza je temeljila na mikrosatelitskih markerjih. Identificirali smo 155 alelov, povezanih z 18 mikrosatelitskimi lokusi. Dendrogram je razvrstil analizirane genotipe iz 1. dela raziskave v 7 glavnih skupin. Analize so pokazale, da sta bila najverjetnejša srednjeveška genotipa zbrana blizu 2 kartuzijanskih samostanov: Žiče in Jurklošter. Morfološko sta si bila podobna, primitivne in bujne rasti, vendar ne povsem divja genotipa. Iz podatkov, ki bazirajo na velikosti alelov, smo izbrali specifične mikrosatelitske lokuse (6 ali 7 izbranih lokusov), za vsako od 7-ih proučevanih sort. S kombinacijo uporabljenih mikrosatelitskih lokusov, smo dobili sortno specifičen »prstni odtis« za posamezne sorte, ki je omogočil njihovo identifikacijo.
Keywords: identifikacija sort, molekulski markerji, mikrosateliti, rdeči malinjak, Rubus idaeus, hipotetski srednjeveški genotipi
Published in DKUM: 28.01.2015; Views: 1972; Downloads: 299
Full text (4,46 MB) |
6. Določanje genetske sorodnosti med divjimi malinami (Rubus idaeus L.) in nekaterimi znanimi sortami malin z uporabo mikrosatelitskih markerjevNika Weber, 2011, master's thesis Abstract: Divje maline so zelo pogosto prisotne trajnice slovenske pokrajine, ki tvorijo naravno populacijo. Zmožnost razlikovanja med posameznimi kultivarji malin, tako gojenimi kot divjimi, je pomembna tako iz znanstvenih kot ekonomskih razlogov. V genetsko analizo smo vključili 6 znanih sort in 19 divjih, ki smo jih nabrali v genski banki, na več območjih Pohorja in v Zasavju. Namen naloge je bil ugotoviti, kakšna je genetska sorodnost znotraj populacij malin, genetska čistost populacije in število močno odstopajočih genotipov znotraj populacije, ki so bili prenešeni iz neke druge populacije. Na dvanajstih mikrosatelitskih lokusih RhM001, RhM003, Rhm011, Rim015, RiM017, RiM019, RhM021, RhM023, RhM043, Rub228, Rub262 in Rub277 smo pri 25-ih preučevanih genotipih divjih in znanih sort malin skupaj namnožili 103 polimorfne alele, v povprečju 8,583 na lokus. Genetske razdalje med proučevanimi genotipi smo izračunali z Diceovim koeficientom in izdelali dendrogram.
Keywords: Ključne besede: divje maline, Rubus idaeus L., populacija, molekulski markerji, mikrosateliti, genetska sorodnost
Published in DKUM: 19.09.2011; Views: 3553; Downloads: 350
Full text (20,12 MB) |
