11. Bralno razumevanje romov izvirnih in v lahko branje prirejenih splošnih dokumentov vrtca : magistrsko deloPetra Smej, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Bralno razumevanje Romov v izvirnih in v lahko branje prirejenih splošnih dokumentih vrtca je v teoretičnem delu predstavljeno življenje in izvor Romov, izsledki bralne pismenosti, pismenosti odraslih ter lahko branje. V drugem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila narejena v romskem naselju Kamenci v občini Črenšovci. Preverjeno je bilo razumevanje splošnih dokumentov vrtca, ki so v izvirni in prilagojeni različici. V raziskavi so sodelovali prebivalci Kamencev različnih starosti in izobrazbene strukture. Rezultati so bili pridobljeni z anketnimi vprašalniki in izpolnjevanjem dokumentov v izvirni in prilagojeni različici.
Keywords: bralna pismenost, Romi, bralno razumevanje, lahko branje
Published in DKUM: 28.10.2022; Views: 878; Downloads: 209
 Full text (3,31 MB) |
12. Vloga romskega pomočnika pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok : magistrsko deloSaška Sočič, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Vloga romskega pomočnika pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok v teoretičnem delu predstavi romsko skupnost, vzgojo in izobraževanje Romov in podrobneje predstavlja vlogo romskega pomočnika v vzgojno-izobraževalnem procesu.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli z romskimi učenci, starši romskih otrok in učitelji, ki romske učence poučujejo. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kakšna je splošna motiviranost romskih otrok za udeleževanje aktivnosti v okviru vzgoje in izobraževanja, kakšen pomen ima romski pomočnik pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok, kako so udeleženci raziskave zadovoljni z delom romskega pomočnika ter posebnosti, s katerimi so se intervjuvanci srečevali pri izobraževanju na daljavo v času epidemije COVID-19.
Ugotovili smo, da je splošna motiviranost romskih otrok v naši raziskavi za udeleževanje aktivnosti v okviru vzgoje in izobraževanja sorazmerno visoka. Zasluge gre pripisati romskemu pomočniku, ki s svojo prisotnostjo in delom v vzgojno-izobraževalni ustanovi pomembno prispeva k vzgoji in izobraževanju romskih otrok. Glede tega se strinjajo tako romski učenci, starši romskih otrok in učitelji, ki romske učence poučujejo. Osrednjo vlogo ima pri spodbujanju romskih učencev k rednemu obiskovanju pouka in opravljanju domačih nalog ter drugih šolskih obveznosti, velik doprinos je zaznati tudi pri vzpostavljanju komunikacije s starši romskih otrok in nudenju učne pomoči. Spoznali smo, da so intervjuvanci zadovoljni z delom, ki ga opravlja romski pomočnik. Ugotovili smo, da so se pojavljale težave pri šolanju na daljavo v času epidemije COVID-19, saj romski učenci nimajo ustrezne informacijsko-komunikacijske tehnologije, opazno je pomanjkanje učne pomoči, ki so je učenci deležni v šoli, nespodbudno domače okolje težave samo še dodatno krepi in stopnjuje. Glede na navedbe romskih staršev in učiteljev smo ugotovili, da je pomoč romskega pomočnika v času šolanja na daljavo bila prisotna, a ne na tak način, da bi se težave pojavljale v manjši meri.
Keywords: Romi, romski učenci, romski pomočnik, vzgoja in izobraževanje, izobraževanje na daljavo
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 1145; Downloads: 160
Full text (1,34 MB) |
13. Romska mladinska književnost na SlovenskemMateja Hadler, doctoral dissertation Abstract: Nedvomno se zgodovina, karakteristika jezika in narava ljudstva zrcalijo tudi v književnosti. Enako je pri Romih, narodu brez domovine, katerih zgodba je pogosto zakrita z nerazumevanjem, predsodki in stereotipi. Zato smo najpogostejše predsodke in stereotipe o Romih navedli tudi v posebnem poglavju. Po splošni osvetlitvi problematike o izvoru Romov, razvoju njihovega jezika, romske književnosti in romskih otrocih v slovenskem šolskem sistemu se doktorska disertacija ukvarja s folklorno in avtorsko romsko mladinsko književnostjo, mladinsko književnostjo namenjeno romskim otrokom in mladinsko književnostjo v slovenskem jeziku z romsko tematiko. Glavni poudarek smo dali na razčlembo zbranih in na tri skupine razdeljenih knjiženih del ter obravnavi motivov, glavnih junakov, slogovnih značilnostih in drugih skupnih elementov. Ti se pokažejo kot zares značilni in odsevajo bogato kulturo romskega naroda.
Doktorska disertacija z naslovom Romska mladinska književnost na Slovenskem ponuja torej sistematičen pregled že izdane avtorske romske mladinske literature, literature namenjene romskim otrokom in mladinske književnosti v slovenskem jeziku z romsko tematiko. Zbrana in analizirana literatura je bila tudi temeljni inštrument zbiranja podatkov. Zbrane podatke iz ciljno izbranih književnih del smo s pomočjo splošnih teoretičnih metod uporabili in tako dobili odgovore na naša raziskovalna vprašanja. Odgovori so potrdili naše domneve, da lahko literatura, z določeno tematiko, v sebi nosi zgodovinska dejstva, a tudi kritičen/nekritičen, sprejemajoč/nesprejemajoč odnos do glavnih ali stranskih književnih junakov. V našem primeru verjamemo, da se skozi književnost lahko omili nesprejemanje in etiketiranje romske skupnosti v okolju, ki ima res pogosto negativno konotacijo. To se je pokazalo tudi v študiji primera, ki je spontano nastala ob zbiranju podatkov. Študija primera je dodana v doktorsko disertacijo, saj je dala odličen vpogled v to, da je razvijanje strpnosti skozi literaturo mogoče, če je le učitelj dovolj občutljiv za izbrano temo. Zanimivo in vzpodbudno dejstvo pa je tudi, da se število romske mladinske literature in literature namenjene romskim otrokom iz leta v leto povečuje. Predvidevamo, da bo ta trend ostal in da bodo izdaje vsebinsko in vizualno vedno bolj kakovostne.
Ključnega pomena je torej, da se z vso skrbnostjo in tehtnim premislekom ukvarjamo z večkulturno književnostjo, če želimo preseči stereotipe in predsodke o Romih.
Keywords: Romi, Cigani, romska književnost, romska mladinska književnost
Published in DKUM: 06.08.2020; Views: 1855; Downloads: 288
Full text (5,95 MB) |
14. Primerjava slovenskega besednega zaklada pri romskih in neromskih otrocihTjaša Kurnik, 2019, undergraduate thesis Abstract: Namen zaključnega dela z naslovom Primerjava slovenskega besednega zaklada pri romskih in neromskih otrocih je bil raziskati, ali in koliko se razlikujeta slovenski besedni zaklad romskih in neromskih otrok. V teoretičnem delu smo preučili razvoj govora, predjezikovno in jezikovno obdobje ter dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora in besednega zaklada. Preučili smo izvor Romov, romski jezik, ovire, ki se pojavijo pri vključevanju otrok v vrtec. V empiričnem delu smo z metodo praktičnega dela preko sličic preverjali, kakšen besedni zaklad imajo isto stari neromski in kakšen romski otroci. Pri preverjanju nas je zanimalo, ali otroci prepoznajo vse sličice, ali jih pravilno poimenujejo in kaj o njih pripovedujejo. Raziskavo smo opravili v enem izmed vrtcev v severovzhodni Sloveniji, v katerega so vključeni tudi romski otroci. V raziskavi je sodelovalo 8 otrok, od tega so bili 4 romski in 4 neromski, starost otrok je bila med 4 in 5 leti. Preko pridobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitve, da sta se govor in besedni zaklad pri vseh otrocih izboljšala.
Keywords: Razvoj govora, bogatenje besednega zaklada, dvojezičnost, Romi, Romi na Slovenskem.
Published in DKUM: 18.11.2019; Views: 1679; Downloads: 240
Full text (890,30 KB) |
15. Policijsko delo v romskih naseljih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAleksander Piškur, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Policijsko delo v romskih naseljih je predstavljen koncept preprečevanja kriminalitete, strah pred kriminaliteto ter zakonska podlaga in usmeritve za preventivno dejavnost v policiji. Ker je policijsko delo v skupnosti oblika dela, ki od izvajalcev zahteva veliko angažiranost, smo se v diplomskem delu omejili na policijsko delo v romskih naseljih. Prebivalci romskih naselij so namreč zaradi lastnega jezika, kulture in drugih etničnih značilnosti posebnost, kar od izvajalcev zahteva drugačen pristop. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev so bila ugotovljena stališča policijskih vodij in policistov, strokovnjakov drugih pristojnih služb s tega področja in predstavnikov romske skupnosti o preventivnih aktivnostih, ki jih policija izvaja v romskih naseljih. Ugotovljene so bile določene pomanjkljivosti, katerih odprava bi za policijo predstavljala učinkovitejše delo. Tako je bilo ugotovljeno, da bi policija preventivne aktivnosti lahko izvajala veliko uspešnejše v sodelovanju z drugimi službami ter predstavniki romske skupnosti. Prav tako je bilo ugotovljeno, da bi te aktivnosti lahko izvajala veliko uspešneje, v kolikor bi imela za njih vnaprej pripravljen načrt, same aktivnosti pa bi morala izvajati redno (skozi vse leto) in usmerjeno v točno izbrano (določeno) ciljno skupino. Izvajalci bi morali biti policisti, ki jih Romi zaradi njihovega pristopa sprejemajo. Priporočena je bila tudi nova oblika policijskega dela v skupnosti pri prebivalcih romskih naseljih, ki bi morala povzeti izvajanje večdnevnih taborov za otroke in mladoletnike, po vzorcu izvedbe policijske postaje Krško. V teh taborih bi izvajalci (iz vseh ustanov), katerim udeleženci zaupajo in jih sprejemajo, slednje vsaj za določen čas odmaknili iz njihovega domačega okolja in jim skozi razne delavnice predstavili drugačne poglede na življenje, izobrazbo in kritičen odnos do odklonskih ravnanj. Pozitivno pri tem bi bilo tudi to, da bi se policisti in Romi med seboj spoznali, zaradi česar bi bil zagotovljen lažji pristop v njihova naselja in do njihovih družin ob izvajanju drugih policijskih nalog.
Keywords: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, preprečevanje kriminalitete, Romi, romska naselja, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.07.2018; Views: 1827; Downloads: 184
Full text (867,44 KB) |
16. Romska družina s predšolskim otrokom in vrtec v prekmurju in beli krajiniSanja Balažic, Lara Semenič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Romi so etična skupina ljudi, o katerih nas večina ne ve prav veliko. Prepoznamo jih po nekoliko drugačni barvi polti, po navadi so oblečeni v izrazito barvita oblačila, naseljeni so v preprostih domovih z večjim številom članov v družini. Govorijo svoj, nekoliko drugačen jezik, čeprav živijo na enakem področju Slovenije kot mi. V diplomskem delu Romska družina s predšolskim otrokom in vrtec v Prekmurju in Beli krajini smo želeli ugotoviti, ali obstaja razlika med vključevanjem predšolskih romskih otrok v vrtec in njihovim načinom življenja v Prekmurju in Beli krajini.
V začetku teoretičnega dela smo podrobneje predstavili začetke in zgodovino Romov. Nadaljevali smo z načinom življenja Romov in romske družine s predšolskim otrokom, predstavili smo njihove značilnosti kot tudi posebnosti v kulturi in običajih. Ob koncu teoretičnega dela smo se osredotočili tudi na vzgojo predšolskih romskih otrok. Omenili smo tudi to, kako poteka vključevanje le-teh v vzgojno-izobraževalne institucije, kakšne ovire se ob tem pojavljajo ter navsezadnje nekaj o inkluziji in integraciji romskih otrok tako v vrtec kot tudi šolo.
V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo intervjuja vzgojiteljic, pomočnic vzgojiteljic in romskih pomočnic treh različnih vrtcev, tako v Prekmurju kot tudi v Beli krajini, ter anketni vprašalnik, ki je bil izveden na populaciji tridesetih romskih staršev v Prekmurju in na populaciji tridesetih romskih staršev predšolskih otrok v Beli krajini. Raziskava je temeljila na tem, ali obstaja razlika v vključenosti predšolskih romskih otrok v vrtec glede na kraj Prekmurje in Bela krajina. Za konec smo želeli dobiti vpogled tudi v način življenja Romov in ugotoviti, ali se le-ta razlikuje med Prekmurjem in Belo krajino.
Keywords: Romi, Romi v Sloveniji, Prekmurje, Bela krajina, način življenja, vključevanje v vrtec
Published in DKUM: 11.10.2017; Views: 1692; Downloads: 328
Full text (948,29 KB) |
17. Zadovoljstvo prebivalcev romskega naselja Vejar z delom policije : specialistično delo podiplomskega študija policijskega managementaVinko Ribič, 2016, specialist thesis Abstract: Specialistična naloga obravnava romsko tematiko, in sicer natančneje področje zadovoljstva prebivalcev romskega naselja Vejar v občini Trebnje z delom policije in same Občine Trebnje.
V teoretičnem delu so na kratko predstavljeni zgodovinski pregled obravnavanja romske tematike na območju Republike Slovenije, položaj in demografske značilnosti Romov v Republiki Sloveniji, njihov pravni položaj, splošne težave in ovire pri vključevanju romske etnične skupnosti v širšo družbo. V nadaljevanju je kratka predstavitev območij v občini Trebnje, kjer živijo pripadniki romske skupnosti, ter podrobnejša predstavitev največjega romskega naselja Vejar. Predstavljeni so nekateri predpisi, ki tako ali drugače obravnavajo oziroma urejajo položaj Romov v Republiki Sloveniji, ter vsebina Rotterdamske listine (1996), ki na nek način predstavlja osnovo za izvajanje moderne policijske dejavnosti v večetnični skupnosti.
Vsakodnevne aktivnosti, ki jih v omenjenem naselju izvaja policija, dejansko predstavljajo velik prispevek k večji varnosti v samem naselju, strpnejši komunikaciji ter tudi k uspešnejšemu reševanju problemov, ki nastajajo v naselju. S samo prisotnostjo policistov v naselju se krepi tudi zaupanje v delo policije.
Kot zelo pomemben dejavnik pri reševanju problemov v omenjeni romski skupnosti je vsekakor prispevek Občine Trebnje, predvsem pri urejanju bivalnih in socialnih razmer same romske populacije.
Empirični del naloge temelji na raziskavi, ki je bila z anketiranjem opravljena med prebivalci romskega naselja Vejar, ki se srečujejo s postopki policije. Raziskava temelji na vzorcu 50 anketiranih Romov.
Med drugim je bilo ugotovljeno, da je več kot polovica anketiranih Romov zadovoljna z delom policije. Večina anketirancev (72 %) meni, da policija opravlja svoje delo strokovno. Dobra polovica anketirancev (54 %) pa meni, da policija delo opravlja objektivno. Ugotovljeno je bilo, da anketiranci poklica policista ne dojemajo kot zelo uglednega. Večina anketirancev (82 %) je imela stik s policijo v preteklem letu. Od vseh Romov, ki so imeli stik s policijo, je bilo kar 64 % zadovoljnih z delom policije. Ugotovljeno je bilo tudi, da Romi ocenjujejo policiste v postopkih kot urejene, vljudne, komunikativne, strokovne in dostopne. Slabše pa so ocenili zaupljivost policistov v postopkih. Velika večina (86 %) anketiranih Romov ocenjuje, da policisti v postopkih ravnajo spoštljivo.
Keywords: policija, policijsko delo v skupnosti, Romi, romska naselja, prebivalci, zadovoljstvo, javno mnenje, specialistične naloge
Published in DKUM: 12.12.2016; Views: 1896; Downloads: 122
Full text (867,71 KB) |
18. BRALNA PISMENOST ROMOV V MATERNEM IN SLOVENSKEM KNJIŽNEM JEZIKUSonja Gjerkeš Ščančar, 2016, master's thesis Abstract: Branje je dejavnost, ki se je učenci večinoma veselijo. Dobro usvojena bralna tehnika je potrebna za bralno razumevanje. Bralna pismenost je ključni dejavnik učne uspešnosti. Učna uspešnost posameznika določa in omogoča višjo izobrazbo, boljši socialni položaj in večje zaposlitvene možnosti. Otroci, ki prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja se že od svojega otroštva naprej spoprijemajo z manj spodbudnimi okoliščinami, ki jim onemogočajo boljše pogoje za napredovanje. V to skupino sodijo tudi Romi, ki v večinoma prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja. V družinah je visoka brezposelnost in njihov uspeh je odvisen od kvalitetnega dela v šoli.
V magistrskem delu smo preverjali bralno pismenost romskih učencev v njihovem maternem jeziku, ki se ga učijo od rojstva naprej in je v domačem okolju jezik sporazumevanja ter učnem jeziku slovenščini. Raziskava bralne pismenosti je bila narejena v Prekmurju na vzorcu romskih učencev, ki so v šolskem letu 2014/2015 obiskovali 3. razred osnovne šole.
Keywords: bralne sposobnosti, bralna pismenost, razumevanje prebranega, Romi, učne težave, manj spodbudno okolje
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1517; Downloads: 248
Full text (8,37 MB) |
19. ZAKONSKA ZVEZA OTROKTrisha Pajmon, 2016, undergraduate thesis Abstract: V nalogi je predstavljena problematika zakonske zveze otrok, s katero se soočamo tudi pri nas. V Sloveniji je zakonska zveza otrok mlajših od 18 let dovoljena, vendar le z dovoljenjem centra za socialno delo in le iz utemeljenih razlogov. Zakonska zveza se mora skleniti s soglasno voljo bodočih zakoncev. Volja mora biti resnična in svobodna, brez prisile. Zato je v nalogi poudarek predvsem na zakonski zvezi otrok, kjer gre za pomanjkanje resnične volje bodočih zakoncev. V nekaterih primerih pa se zakonca poročita zaradi prisile, ki sta jo bila deležna. Zaradi tega je v nalogi tudi poglavje o prisilnih porokah. Prisilne in neprostovoljne poroke pa se včasih zgodijo zaradi običajev in tradicije. Zato je diplomska naloga osredotočena tudi na običaje in tradicijo, predvsem romske skupnosti. Pri prisilnih porokah pa gre lahko za izvršitev kaznivih dejanj, katera so tudi opisana. Veliko vlogo imajo tudi institucije, kot je center za socialno delo, policija in nevladne organizacije. Poudarek je na nevladni organizaciji Društvo Ključ, ki se bori predvsem proti trgovini z ljudmi. V nalogi je tudi ocena razsežnosti otroških porok v Sloveniji, ki jo je podal Inštitut RS za socialno varstvo. Da pa bi bilo število otroških zakonskih zvez manjše, je potrebno ukrepati. In tako so predstavljeni preventivni ukrepi. Prav tako pa so v nalogi predstavljeni tudi kurativni ukrepi, ki so potrebni, ko je žrtev že oškodovana.
Keywords: - tradicija
- Romi
- prisilna poroka
- trgovina z ljudmi
- Društvo Ključ
- otroci
- zakonska zveza
- Center za socialno delo
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 1566; Downloads: 184
Full text (1,20 MB) |
20. ROMSKI POMOČNIK KOT VEZ MED DOMOM IN ŠOLOTomi Ploj, 2016, undergraduate thesis Abstract: Danes so vsi otroci, tudi romski, enakovredno vključeni v vzgojno-izobraževalni sistem. Odvisno od geografskega okolja, iz katerega prihajajo, se romski otroci ob vstopu v šolo srečujejo predvsem z (ne)poznavanjem slovenskega jezika ter drugačnimi izkušnjami, ki zadevajo socialno in kul¬turno okolje.
V zadnjih letih je v nekaterih slovenskih osnovnih šolah, ki vključujejo romske otroke, zaposlen romski pomočnik. V teoretičnem delu naloge smo osvetlili pomen temeljnega izobraževanja romskih otrok. Proučili smo zakonodajno ureditev romskega pomočnika kot poklica ter njegovo umeščenost v slovenski šolski sistem. Zanimala nas je vloga romskega pomočnika v osnovni šoli ter predvsem, kakšen vpliv ima romski pomočnik na romske starše z vidika šolanja njihovih otrok.
V empiričnem delu smo analizirali mnenja ravnateljev osnovnih šol. Predstavili smo, kakšen vpliv ima romski pomočnik na izbranih področjih sodelovanja romskih staršev s šolo. Ugotavljali smo vpliv na naslednjih področjih: obiskovanje roditeljskih sestankov in govorilnih ur, obveščenost o učnem uspehu, opravljanje domačih nalog in obiskovanje pouka romskih otrok. Zanimala nas je tudi vloga romskega pomočnika v slovenski osnovni šoli.
Analiza mnenj je pokazala, da romski pomočnik na izbranih področjih pomembno prispeva h kvaliteti sodelovanja romskih staršev s šolo. Pri opredelitvi vloge romskega pomočnika na šoli se je pokazalo, da romski pomočnik predstavlja vez med romskimi starši in šolo.
Keywords: Romi, romski starši, romski otroci, romski pomočnik, osnovna šola.
Published in DKUM: 04.08.2016; Views: 2516; Downloads: 363
Full text (1,81 MB) |
