1. Izbira najprimernejšega robotskega prijemala za robotsko komisioniranje v avtomatiziranih skladiščnih sistemih : doktorska disertacijaPrimož Bencak, 2024, doctoral dissertation Abstract: Zahteva po zagotavljanju učinkovitega procesa komisioniranja ob pomanjkanju usposobljene delovne sile zahteva razvoj in uporabo novih tehnologij ter izboljševanja obstoječih procesov. Doktorska disertacija obravnava probleme robotskega komisioniranja in integracije le-teh z avtomatiziranimi skladiščnimi sistemi. Robotsko komisioniranje zajema pripravo naročila glede na obseg delovnega naloga s pomočjo sistemov robotskega komisioniranja. Vsebina doktorske disertacije se osredotoča na tri glavna področja obravnave: (i) načrtovanje prijema dvoprstnih prijemal (togega in fleksibilnega), (ii) razvoj metodologije za določitev uspešnosti robotskih prijemal in (iii) razvoja novih skladiščnih strategij upravljanja procesa robotskega komisioniranja integriranega z avtomatiziranimi skladiščnimi sistemi. V ta namen je bilo razvito kompleksno orodje za izbiro najprimernejšega robotskega prijemala (SIRP), ki združuje različne funkcionalnosti z namenom večje produktivnosti skladiščno-komisionirnega sistema. Na osnovi razvitega simulacijskega modela v okolju ADAMS pridobimo najprimernejše prijemne točke za izbrano togo dvoprstno prijemalo. Nadalje je bila za fleksibilno prijemalo razvita metodologija, ki ob določevanju primernih prijemnih točk omogoča oceno uspešnosti robotskega prijemala za proces robotskega komisioniranja. Na osnovi pridobljenih podatkov o uspešnosti izbranih dvoprstnih robotskih prijemal je bila razvita nova skladiščna strategija, ki upošteva uspešnost prijema posameznega robotskega prijemala. Predlagana strategija omogoča večjo pretočno zmogljivost, pri čemer se za dosego tega cilja izvede (i) zamenjava vrstnega reda izvajanja naročil ali (ii) menjava robotskega prijemala, kadar je le-to potrebno. Na podlagi analize učinkovitosti delovanja samostojnega sistema robotskega komisioniranja in sistema robotskega komisioniranja z uporabo avtomatskega izmenjevalnika robotskega orodja, se predlaga uporaba najprimernejše konfiguracije le-teh.
Keywords: industrijska robotika, intralogistika in skladišča, robotizacija procesa komisioniranja, izbira robotskega prijemala, načrtovanje prijema, analiza učinkovitosti
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 30
 Full text (18,35 MB) |
2. Avtomatizacija varjenja izdelka na varilnem robotu : diplomsko deloDavid Brečko, 2024, undergraduate thesis Abstract: V modernem času se v avtomobilski industriji trend robotizacije veča vsak dan. Zagotavlja bolj konstantno in nemoteno izdelavo, za nadzor je potrebnih le nekaj delavcev. V podjetju BNM funkcijo robotskega varjenja trenutno opravlja varilni robot Cloos, za katerega podjetje želi avtomatizirati čim več izdelkov. Ostalo je le še nekaj izdelkov, ki se varijo ročno.
V diplomski nalogi je predstavljena avtomatizacija robotskega varjenje za izdelka A 425 610 14 53 in A 425 610 15 53. Opisana je primerjava v času ročnega varjenja in robotskega varjenje, kvaliteti in izgledu varov. Predstavljena je nova konstrukcija za robotsko varjenje in postopek konstruiranja in izdelave nove varilne priprave.
Keywords: varjenje, varilna priprava, prilagoditev, modeliranje, konstruiranje, robot, varilni robot, robotizacija, avtomatizacija, normiranje, BNM, avtomobilska industrija
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 47
Full text (10,90 MB) |
3. Predelava robotske celice za poliranje izdelkov v avtomobilski industrijiŽak Fijavž, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga zajema predelavo obstoječe robotske celice pri kateri smo po željah naročnika izvedli projekt poliranja novih izdelkov v avtomobilski industriji.
Izvedli smo snovanje, razvoj in konstruiranje robotske celice s prijemali, montažo komponent, programiranje in zagon. Poseben poudarek naloge je bil na sestavi prijemal. Namen predelave je bil, da izdelamo celico s katero dosegamo ustrezno ponovljivost in kvalitetno spoliranih kosov. Po zagonu smo izvedi še manjše modifikacije in podali predloge za izboljšave.
Keywords: robotizacija, avtomatizacija, poliranje, robotska celica, montaža
Published in DKUM: 11.07.2024; Views: 101; Downloads: 74
Full text (12,56 MB) |
4. Analiza gospodarnosti avtomatizacije proizvodne linije UK 32 v podjetju Unior d.d. : diplomsko deloUroš Kotnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: V podjetju Unior d.d. so se zaradi povečanega povpraševanja kupcev, želje po napredku in potrebe po večji produktivnosti odločili, da robotizirajo kovaško linijo UK 32. V diplomskem delu je preučen vidik gospodarnosti robotizacije, predstavljeno je stanje pred robotizacijo in stanje po njej. Ergonomsko zahtevno delo kovača prevzame robot, s čimer se zmanjšajo stroški dela. Določena je povrnitev investicije ter izračunana sprememba stroškov in produktivnosti. Predstavljene so prednosti in slabosti robotizacije ter analizirana ekonomska upravičenost projekta.
Keywords: kovanje, kovaška linija, robotizacija, gospodarnost
Published in DKUM: 05.03.2024; Views: 304; Downloads: 49
Full text (4,34 MB) |
5. Nadgradnja robotske naprave za montažo vijačnih elementov na avtomobilsko luč : magistrsko deloJan Filipšek, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu, ki je bilo izdelano v sodelovanju s podjetjem Inel d. o. o., je opisan razvoj in izdelava robotske naprave za montažo vijačnih elementov na avtomobilsko luč. Naprava omogoča popolnoma avtomatizirano montažo vijačnih elementov in hkrati preverjanje ustreznosti nameščenih elementov. V magistrskem delu so podrobno opisani sklopi, ki so potrebni za optimalno delovanje naprave in varnostni ukrepi, ki zagotavljajo varno delovno okolje. Modeliranje naprave in izdelava delavniških risb sta bila izvedena v programskem paketu SolidWorks. Sledi predstavitev rezultatov in potek testiranja naprave. Na koncu magistrskega dela so predstavljena navodila za delo z napravo, morebitne nevarnosti pri rokovanju z njo in opis vzdrževanja.
Keywords: robotska naprava, robotizacija, avtomatizacija, avtomobilska luč, konstruiranje
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 247; Downloads: 0
Full text (3,67 MB) |
6. Trg dela in proces avtomatizacijeBenjamin William Cerkvenik Wraight, 2022, undergraduate thesis Abstract: Avtomatizacija predstavlja nov val tehnoloških sprememb, ki se vse pogosteje vpeljujejo v proizvodne procese. V diplomskem delu najprej pregledamo delovanje, odzive na spremembe in posebnosti trga dela. Temu sledi sistematičen pregled teorij tehnološkega napredka iz vidika različnih ekonomskih šol. S pomočjo analize empirične evidence preučujemo učinke avtomatizacijskih tehnologij na trgu dela. Učinke avtomatizacije na proizvodni dejavnik delo lahko opazujemo z več spremenljivkami. V našem delu se osredotočamo na spremembe plač, produktivnosti in zaposlenosti ob vpeljavi ali povišani rabi avtomatizacijskih tehnologij. Prihajamo do ugotovitve, da imajo te tehnologije različne vplive, saj lahko delovno silo neposredno nadomeščajo ali jo dopolnjujejo. Za gospodarstva se izzivi nahajajo v izkoriščanju prednosti in omejevanju morebitnih negativnih lastnosti in posledic avtomatizacijskih tehnologij.
Keywords: trg dela, tehnološki napredek, industrijska revolucija, avtomatizacija, robotizacija
Published in DKUM: 23.11.2022; Views: 612; Downloads: 147
Full text (1,13 MB) |
7. Stališča ponudnikov turističnih storitev do avtomatizacije in robotizacije storitev v turizmuSara Vocovnik, 2022, master's thesis Abstract: Nekoč so višek tehnološkega napredka predstavljali osebni računalniki in stroji v tovarnah, sodobna tehnologija pa avtomatizacijo v 21. stoletju vnaša v prav vse sfere sveta. Nedotaknjen ni ostal niti turizem, izrazito visokokontaktna panoga, ki je zmeraj temeljila na pristnih človeških stikih. Prav zaradi specifike turistične dejavnosti smo se odločili raziskati stališča, ki jih do avtomatizacije in robotizacije turističnih storitev gojijo ponudniki turističnih storitev. Teoretični del magistrskega dela smo začeli z opredelitvijo pojmov avtomatizacija in robotizacija storitev, podrobneje smo raziskali avtomatizacijo in robotizacijo v turizmu, izpostavili primere dobre prakse ter nanizali prednosti in slabosti obojega. Dotaknili smo se pomena tehnološke podpore v času pandemije, empirični del naše raziskave pa je temeljil konkretno na raziskovanju stališč turističnih ponudnikov. Opravili smo poglobljene polstrukturirane intervjuje s šestimi turističnimi deležniki turistične destinacije Maribor. Ugotovili smo, da je avtomatizacija eden izmed osrednjih podpornih stebrov sodobnega turizma, ob tem pa se pojavljajo omejitve, saj se vsi turistični ponudniki zavedajo dodane vrednosti, ki jo turističnim storitvam zagotavlja človeški kader. Glede na tehnološki napredek je prostora za nadgrajevanje in raziskovanje dodatnih možnosti avtomatizacije in robotizacije v turizmu še veliko, na to pa so ob varovanju pristnih turističnih doživetij pripravljeni tudi ponudniki turističnih storitev.
Keywords: avtomatizacija v turizmu, robotizacija v turizmu, turizem, turistične storitve, potencial avtomatizacije
Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 739; Downloads: 102
Full text (1,59 MB) |
8. Hitro testiranje na covid-19 s kolaborativnim robotom : diplomsko deloJure Stošić, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na aktivne probleme današnje družbe, natančneje, ukvarja se s preobremenjenostjo zdravstvenega osebja. Cilj diplomske naloge je razviti koncept robotske celice, ki se lahko samostojno uporablja za hitro antigensko testiranje na virus SarsCov-2 s pomočjo kolaborativnih robotov UR3 in UR3e. S tem namenom smo zasnovali celico, ki omogoča sočasno obdelavo osmih hitri testov brez navzočnosti zdravstvenih delavcev. Uporabnik robotske celice s pomočjo hologramskega vmesnika HoloLens 2 sledi navodilom po korakih, ki so prikazani kot hologrami zraven robotske ograde. Robotska ograda, ki je prav tako hologram, služi končnemu pogledu na robotsko celico.
Keywords: HAGT, kolaborativnost, robot, robotizacija, hologrami
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 530; Downloads: 92
Full text (4,85 MB) |
9. Avtomatska vozila in mobilni roboti v intralogistikiTone Lerher, 2022 Abstract: Učbenik obravnava avtomatizacijo in robotizacijo notranjega transporta v intralogistiki, kjer so navedena avtomatsko vodena vozila AGV in avtonomni mobilni roboti AMR. Poleg tehnično-tehnoloških karakteristik AGV in AMR so predstavljene posamezne izvedbe AGV in AMR, ki se uporabljajo širse v logistiki. V učbeniku so posebej obravnavani avtomatski vozički za delo v avtomatiziranih regalnih skladiščnih sistemih in avtonomni mobilni roboti za delovanje v skladiščih prihodnosti. Navedeni so temeljni analitični in numerični modeli za določitev pretočne zmogljivosti AGV in AMR v skladiščnih sistemih. Poleg ze ustaljenih rešitev AGV in AMR v skladiščih v praksi so predstavljeni novi idejni koncepti avtomatiziranih in robotiziranih transportno-skladiščnih sistemov AGV in AMR, ki so trenutno se v fazi koncipiranja in nadaljnjega razvoja.
Keywords: lntralogistika, skladišča, avtomatizacija in robotizacija, AGV in AMR, idejni koncepti AGV in AMR
Published in DKUM: 26.04.2022; Views: 1376; Downloads: 186
Full text (37,06 MB)
This document has many files! More... |
10. Pravni in etični izzivi robotizacije v medicinski stroki : magistrsko deloUrška Grubač Kaučič, 2022, master's thesis Abstract: Robotizacija je vsak dan bolj prisotna v naših življenjih. Omogoča nam lažji vsakdan, nižje cene industrijsko proizvedenih dobrin in nenazadnje omogoča, da so operativni posegi izvedeni natančneje, okrevanje pacienta pa je lažje.
Ob uvajanju robotov (kirurških, negovalnih, diagnosticiranih, …) v medicino se odpirajo tako pravna kot etična vprašanja. Pravni vprašanja se odpirajo na več področjih. Najbolj pereče je za posameznika nedvomno vprašanje odškodninske odgovornosti v primeru škodnega dogodka, ki je posledica uporabe robota v medicinski stroki. Izpostavlja se, da trenutni, odškodninski sistem odgovornosti za napake zdravnika, ni optimalen. Slednje prepoznava tudi evropski zakonodajalec. Kot morebitne boljše rešitve se med drugim navaja uvedba nekrivndnega sistema odgovornosti za napake zdravnika, uveljavitev objektivne odškodninske odgovornosti države po vzoru odgovornosti države za cepljenje na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih, uvajanju sistema obveznega zavarovanja dopolnjenega z kompenzacijskih skladom pa tudi uveljaviti novega e-subjekta prava.
Ob tem ne smemo pozabiti, da bodo roboti dopolnilo delo zdravstvenega tima in zdravnika posameznika, zato je še posebej pomembno, da so vsakemu pacientu zagotovljene enake pravice, kot bi jih imel, v kolikor robot ne bi bil prisoten. Venomer je potrebno spoštovati avtonomijo pacienta, kot vrhovno načelo, ki ga zasleduje Zakon o pacientovih pravicah. Ob tem zagotoviti pravico do samoodločanja, ki temelji na primerno podani pojasnilni dolžnosti, s čimer zdravnik sam omogoči pacientu, da izbere, kar misli, da je najbolje zanj.
Pomembna vprašanja se odpirajo tudi na področju varovanja osebnih podatkov. Robotski sistemi, kot informacijski sistemi, med svojim delovanjem nenehno zbirajo in obdelujejo podatke ter jih v sklopu komuniciranja z ostalimi napravami tudi nenehno prenašajo. Varovanje osebnih podatkov je prepoznano, kot posebej občutljivo, zato je tudi varovano z več pravnimi akti tako na ravni evropske unije, kot na nacionalni ravni. Ob vedno večjemu številu robotov in dolžnosti zdravnika do pojasnilne dolžnosti, se zastavi pomembno vprašanje, ali bi morda v prihodnosti lahko informirana privolitev pacienta v poseg, ki bo opravljen z robotom, pomenila de facto privolitev v obdelavo osebnih podatkov s strani uporabljenega robota.
Ob opredelitvi do pravnih problemov nikakor ne smemo pozabiti na mnoga etična vprašanja. Primeroma navedemo vprašanja: ali bodo roboti lahko nadomestili pristen stik sočloveka, ali bo pri tem nudena enaka kvaliteta zdravstvene oskrbe, je morda tveganje za kibernetske napade preveliko? Pomembno je, da na področju uvajanja robotike v medicino, zavzamemo trdna etična stališča, ki bodo omogočala vse splošno zaupanje ljudi v novo tehnologijo.
Zadevno področje ni pravno neurejeno zgolj pri nas. Iz primerjalne analize pravnega reda Republike Slovenije in Republike Hrvaške je moč razbrati, da tudi Republika Hrvaška nima vzpostavljenih pravnih pravil in pravnih mehanizmov, ki bi podajala odgovor na predhodno zastavljena vprašanja.
Zaradi navedenega je nujno, da k urejanju tega novega področja celostno pristopi evropski zakonodajalec. Smiselno bi bilo uvesti vsaj minimalno harmonizacijo pravnih pravil držav članic, saj bi le-ta omogočala boljšo pravno varnost za zdravnike, paciente in proizvajalce robotov znotraj Evropske Unije. Evropska Unija ne bi bila prisiljena k sprejemanju standardov, ki bi jih določile tretje države.
Keywords: robotizacija, civilna odgovornost, odškodninska odgovornost robota, e-subjekt, etična načela
Published in DKUM: 08.04.2022; Views: 995; Downloads: 201
Full text (722,34 KB) |
