| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ZGODOVINSKI MEJNIKI V RAZVOJU RIMSKEGA PRAVA
Lovro Plimon, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni zgodovinski mejniki v razvoju rimskega prava. Obravnavana so obdobja od ustanovitve Rima, rimskega kraljestva, rimske republike in rimskega cesarstva. Predstavljen je Zakonik XII plošč, ki je prvi pomembnejši zapisani pravni vir in je osnova za nadaljnji razvoj rimskega prava. Poleg tega so obravnavani rimski pravniki, ki so začeli delovati že v času republike, kasneje v klasični dobi pa so dodobra razvili rimsko pravoznanstvo. Na koncu so predstavljene tudi pomembnejše zbirke cesarskega prava, med njimi tudi Justinijanova kodifikacija, ki je izrednega zgodovinskega pomena, saj je v njej zbrano vse takratno veljavno rimsko pravo. Uporabljeni so viri in literatura so iz področja rimskega prava, uporabljeni pa so tudi podatki z določenih spletnih strani. V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da je rimsko pravo postavilo temelj sodobnega prava. Postalo je podlaga za razvoj modernega prava.
Keywords: Ključne besede: Zakonik XII plošč, Justinijan, rimski pravniki, Rimljani, Justinijanov kodeks.
Published: 09.11.2011; Views: 2076; Downloads: 465
.pdf Full text (677,01 KB)

2.
Rimska najdišča v porečju Savinje
Aleš Blatnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi Rimska najdišča v porečju Savinje sem zbral in predstavil rimska najdišča, ki se nahajajo v porečju Savinje. V delu so zbrana najdišča podrobneje opisana, predvsem najdbe, kjer je bilo možno, je bilo dodano tudi slikovno gradivo. Rimljani so pustili velik pečat na ozemlju današnje Slovenije. V mnogih krajih so še danes vidni ostanki zapuščine Rimljanov. Zelo veliko ostankov je bilo najdenih tudi v porečju Savinje in Savinjske doline, na katere sem se osredotočil v diplomskem delu. V Šempetru v Savinjski dolini je bilo odkrito veliko rimsko grobišče, v Ločici pri Polzeli je bil tabor II. italske legije, na Vranskem je bila opekarna, in najpomembnejša Celeia, kot mesto province Norik, kar so le nekatera pomembnejša najdišča od mnogih v porečju Savinje. Rimljani so bili poznani tudi po gradnji cest, katerih ostanke so našli na zelo podobnih trasah kot poteka današnja regionalna cesta Celje – Ljubljana. Rimska arhitektura je bila zelo dovršena, kar je razvidno iz arheoloških najdb. Zelo lepi in mogočni so nagrobniki v Šempetrski rimski nekropoli ter nagrobne table, najdene v Celju. Znani so tudi miljniki, ki so jih našli ob cesti od Trojan do Celja in proti Ptuju. Med najdenimi predmeti prevladujejo grobni pridatki, nagrobni spomeniki, nakit, arhitekturni ostanki in rimski novci.
Keywords: Antika, Rimljani, rimska najdišča, Savinja, Celeia, porečje Savinje, Rimska nekropola, Rifnik, Norik.
Published: 12.07.2012; Views: 3791; Downloads: 435
.pdf Full text (9,41 MB)

3.
Bivalni prostori Rimljanov
Nina Kojc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Bivalni prostori Rimljanov predstavlja stanovanjsko kulturo Rimljanov. V več stoletij dolgem razvoju je rimska arhitektura razvila več tipov stanovanjskih stavb. Predstavljena so skromna bivališča iz obdobja nastajanja rimske države, ki so se nato pod etruščanskim in grškim vplivom razvila v izredno udobno atrijsko hišo, domus, ki je bila značilna rimska družinska hiša. Naraščanje števila prebivalstva v Rimu in omejen prostor znotraj obzidja sta prisilila Rimljane v iskanje drugačne oblike stanovanjskih stavb. Rešitev je predstavljala gradnja v višino, ki je zavzemala manj prostora. Nastala je insula, večstanovanjska najemniška stavba, ki je bila zaznamovana s slabo gradnjo in slabimi bivalnimi razmerami. Na obrobjih mest so bogati meščani gradili počitniške vile, imenovane villa urbana, na podeželju pa samooskrbne villae rusticae. Najvišjo stopnjo stanovanjske kulture so predstavljale rimske palače. V diplomskem delu je predstavljena tudi gradbena tehnika Rimljanov. Rimljani so skladno s širjenjem svojega imperija na osvojenih območjih ustanavljali nova mesta, katerih glavna značilnost je bila pravokotna parcelacija. To novost so prinesli tudi na slovensko ozemlje. Odkriti sledovi rimske dobe tudi pri nas kažejo na raznolikost stanovanjske kulture, ki je bila pogojena s premoženjskim statusom lastnika.
Keywords: Rimljani, domus, insula, villa rustica, palača, rimska mesta
Published: 29.07.2016; Views: 1212; Downloads: 155
.pdf Full text (2,75 MB)

4.
ANTIKA V SODOBNEM POUKU ZGODOVINE
Lucija Jagodič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Antika je v zgodovini čas, kjer se rodijo pravljice, začnejo se vzporednice z današnjim načinom življenja. Od tod izvira ogromno materialnih ostankov, ki nas popeljejo v čas Grkov in Rimljanov. Menim, da je ravno pri tej temi učitelju omogočena uporaba prav vseh sodobnih metod, ki učenca vključijo v pouk, da ga sooblikuje oziroma soustvarja. Učenci morajo namreč sami priti do spoznanj in ugotovitev, saj je tako znanje resnično pridobljeno. Med sodobnimi metodami so zelo pomembne tudi medpredmetne povezave, s katerimi učenca še bolj pritegnemo k usvajanju učne snovi. Pri pregledu osnovnošolskih učbenikov sem ugotovila, da je tema antika slikovito obarvana, učencem je na voljo slikovno in materialno gradivo. Slednje je velikokrat kar v bližini njihovega doma. Namen diplomskega dela je tako predstavitev sodobnega pouka zgodovine v primerjavi s preteklostjo kot predstavitev sodobnih učnih enot, ki so predstavljene na praktičnih primerih urnih učnih enot.
Keywords: antika, sodobni pouk, didaktične strategije, viri, Grki, Rimljani.
Published: 30.09.2016; Views: 729; Downloads: 42
.pdf Full text (2,48 MB)

5.
Gradnja ločnih konstrukcij v antičnem Rimu
Nejc Hanžel, 2016, diploma project paper

Abstract: Projektna naloga obravnava gradnjo ločnih konstrukcij v antičnem Rimu. Na kratko je opisan razvoj gradbeništva in tehnologij grajenja pred Rimskim imperijem. Opisani so načini pridobivanja, obdelave, vgrajevanja in transporta različnih gradbenih materialov. Podanih je nekaj informacij o rimskem znanju matematike in teoretičnih znanjih, ki so jih Rimljani uporabljali pri gradnji. Glavni del naloge nam poda informacije o statičnem sistemu loka, njegovem kronološkem razvoju in tehnologiji grajenja različnih ločnih konstrukcij. Največje rimske gradnje so prikazane v obliki časovnega traku.
Keywords: lok, obok, kupola, rimski beton, opeka, gradbeništvo, antični Rim, Rimljani, zgodovina, antika
Published: 12.09.2016; Views: 489; Downloads: 90
.pdf Full text (5,81 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica