| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja
Djellza Fanaj, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu analiziramo vpliv nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja. Najprej predstavimo, kaj so nerevizijske storitve in navedemo nekaj vrst le-teh. Nato predstavimo pravila na področju nerevizijskih storitev, ki veljajo v Sloveniji. V zvezi s tem predstavimo ureditev v Zakonu o revidiranju (ZRev-2), ko gre za prepoved opravljanja nekaterih nerevizijskih storitev. Omenimo temeljna načela Kodeksa etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA), v skladu s katerimi mora ravnati revizor v poslu revizije. Dodatno predstavimo Uredbo EU 537/2014, ki velja tudi za Slovenijo, in sicer smo izpostavili tako imenovan seznam prepovedanih nerevizijskih storitev ter pravilo, da je skupno plačilo za dovoljene storitve revizorja omejeno na največ 70 % povprečja plačil za obvezno revizijo ali revizije revidiranega subjekta v zadnjih treh zaporednih poslovnih letih. V osrednjem delu diplomskega dela smo predstavili ugotovitve avtorjev preteklih raziskav glede vpliva nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja. Osredotočili smo se na raziskave, ki so obravnavale vpliv nerevizijskih storitev na neodvisnost revizorja ter raziskave, ki obravnavajo vpliv nerevizijskih storitev na revizorjevo mnenje in poročanje. Glede vpliva nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja ni enotnega mnenja. Pregled raziskav pokaže, da so nekatere raziskave ugotovile, da opravljanje nerevizijskih storitev negativno vpliva na ravnanje revizorja oz. na samo revizijo. Opravljanje nerevizijskih storitev revidiranemu podjetju lahko privede do finančne odvisnosti, saj postanejo zneski iz teh storitev zelo pomembni za revizijsko podjetje, zaradi strahu pred izgubo stranke pa se revizorji ne morejo upirati pritiskom poslovodstva revidiranega podjetja. Med revizijo lahko revizor na primer spregleda napake, ki so povezane z nerevizijskimi storitvami, ali prikrije napake v nerevizijskim delu, ki jih je odkril med revizijo. Prav tako so avtorji preteklih raziskav ugotovili, da zaradi strahu pred izgubo posla so revizorji bolj nagnjeni k podajanju neprilagojenega revizijskega mnenja o računovodskih izkazih revidiranega podjetja. Nadalje smo opisali učinek odvračanja pozornosti od revizije k nerevizijskim storitvam. Ugotovili smo, da imajo stranke revizijskih podjetij, ki bolj poudarjajo nerevizijske storitve, nižjo kakovost revizije v primerjavi s strankami revizijskih podjetij, ki imajo manj poudarka na nerevizijskih storitvah. Pozitiven vpliv na ravnanje revizorja pa je učinek prelivanja znanja. Prelivanje znanja običajno izhaja iz dejstva, da obe vrsti storitev potrebujeta isti nabor informacij in enake strokovne kvalifikacije. Zaradi prelivanja znanja se skrajša čas do izdaje revizorjevega mnenja o računovodskih izkazih po zaključku revizije. Ena raziskava pa je celo ugotovila, da so stranke revizorja bolj zadovoljne z revizorjem, ko ta opravlja poleg revizije še nerevizijske storitve. Pregled raziskav pa je pokazal, da obstajajo tudi raziskave, ki niso zaznale nikakršnega vpliva na ravnanje revizorja, ko ta hkrati opravlja revizijo in nerevizijske storitve.
Keywords: Revizija računovodskih izkazov, nerevizijske storitve, vplivi, nevarnosti, neodvisnost, revizor, revizijsko podjetje.
Published in DKUM: 16.02.2024; Views: 278; Downloads: 65
.pdf Full text (2,62 MB)

2.
Nerevizijske storitve in kakovost revidiranja
Laura Skledar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo nerevizijske storitve in kakovost revidiranja. Namen diplomskega dela je bil proučiti nerevizijske storitve, problematiko revizorjevega opravljanja le teh, in če obstaja, kakšna je povezava opravljanja nerevizijskih storitev s kakovostjo revidiranja. Nerevizijske storitve so storitve, ki niso revizija računovodskih izkazov in vključujejo druge storitve dajanja zagotovil, svetovalne, davčne in druge storitve, ki jih opravlja revizor oziroma revizijsko podjetje. Na primer storitve svetovanja v zvezi z davčnimi predpisi, finančno in podjetniško svetovanje, svetovanje pri statusnem preoblikovanju družb in še druge. Pri opravljanju nerevizijskih storitev morata biti revizijsko podjetje in revizor pozorna, da ni ogrožena neodvisnost revizorja. V ta namen je Evropska unija v skladu z Uredbo EU 537/2014 opredelila prepovedane nerevizijske storitve. Slovenija je Uredbo implementirala in sprejela Pravilnik o prepovedanih nerevizijskih storitvah revizijskih družb. Nedovoljene nerevizijske storitve so tiste, ki jih revizor ne sme opravljati, kadar gre za subjekte javnega interesa, pri katerih opravlja revizijo računovodskih izkazov, z namenom da se ohranja kakovost obvezne revizije subjektov javnega interesa in neodvisnost revizorja ter da se izogne nasprotju interesov. Dovoljene nerevizijske storitve so vse storitve, ki jih opravlja revizor na podlagi potrditve revizijske komisije pod pogojem, da se pri tem ne pojavi potencialna ogroženost neodvisnosti revizorja. Opravljanje nerevizijskih storitev lahko postavlja revizorje v težaven položaj, kjer je zaradi njegovega delovanja lahko ogrožena njegova neodvisnost. Kakšen je vpliv opravljanja teh storitev na revizorjevo neodvisnost, pa je odvisno od same vrste nerevizijske storitve. Zraven ogrožanja revizorjeve neodvisnosti se pojavlja nevarnost, da bi prevelik poudarek na opravljanju nerevizijskih storitev povzročil odvračanje pozornosti revizorja od njegove prvotne funkcije, ki je revidiranje računovodskih izkazov. Opravljanje nerevizijskih storitev ima lahko pozitiven vpliv na kakovost revidiranja, saj revizorji pri opravljanju nerevizijskih storitev še bolj pazijo na svoj ugled, imajo več razpoložljivih informacij o revidiranem podjetju in izboljšujejo svoj odnos s strankami. Na drugi strani pa honorarji za nerevizijske storitve zmanjšujejo kakovost revidiranja in neodvisnost revizorja, saj honorarji spodbujajo pri revizorju možnost, da ne upošteva določenih pomanjkljivosti pri reviziji, prav tako pa višja, kot je raven honorarjev za nerevizijske storitve, slabša je kakovost revidiranja. V diplomske delu ene hipoteze ne potrdimo ali zavrnemo, eno zavrnemo in eno potrdimo. Hipoteze, da revizorji, ko opravljajo pri svojih strankah revizijske in hkrati nerevizijske storitve, opravljajo za svoje stranke večji obseg nerevizijskih storitev kot revizijskih storitev, nismo mogli potrditi ali zavrniti. Drugo hipotezo, da je neodvisnost revizorja ogrožena, ko ta opravlja za revidirano podjetje nerevizijske storitve, smo ovrgli. Tretjo hipotezo, da ima višina plačila (nadomestila), ki ga prejme revizor za opravljanje nerevizijskih storitev, negativen vpliv na kakovost revidiranja, smo potrdili.
Keywords: Revizija računovodskih izkazov, nerevizijske storitve, revidiranje, kakovost revidiranja, neodvisnost revizorja.
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 299; Downloads: 49
.pdf Full text (1,11 MB)

3.
Pogajanja med revizorjem in revidiranim podjetjem
Zoja Sandić, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Interakcije med revizorjem in revidiranim podjetjem so nekaj popolnoma vsakdanjega, vendar subjektivni pogled in manevrski prostor v računovodskih standardih mnogokrat privede do nasprotujočih mnenj – tukaj nastopijo pogajanja med revizorjem in revidiranim podjetjem. V diplomskem delu obravnavamo potek pogajanj, možne izide in glavne vplive na pogajanja, svoj fokus pa smo usmerili v ugotavljanje potencialnih dejavnikov v teh pogajanjih. Raziskali smo značilnosti pogajanj med revizorjem in revidiranim podjetjem, predstavili Dinamičen teoretičen model pogajanj med revizorjem in revidiranim podjetjem (angl. Dynamic theory–based model of ACM negotiation) avtorjev Salterio in Gibbins (2012). Predstavimo proces pogajanja ter časovnico poteka, pa tudi model procesa pogajanj po Brownu in Wrightu (2008), ki razdelita proces pogajanj na tri ključne faze: predpogajanja, pogajanja in fazo izida pogajanj. Obravnavamo potencialne razloge za pogajanja z revizorjem (na primer padec vrednosti delnic revidiranega podjetja na borzi, nižja odobrena posojila bank, višje obrestne mere in tako dalje), torej zakaj je smiselno, da želi revidirano podjetje prejeti mnenje brez pridržkov v svojem revizorjevem poročilu. Na podlagi literature pa preučimo tudi odziv trga in bank na različna mnenja revizorja, ko gre za kotirajoča revidirana podjetja. Opišemo različne pogajalske strategije revizorjev: tekmovanje, prilagodljivost, izogibanje, sodelovanje, sklenitev kompromisa in strategijo vzajemnosti. Hkrati predstavimo Model dvojnih pomislekov (angl. Dual Concerns Model), ki je tipologija reševanja konfliktov, razvita s strani avtorjev Blake in Mouton (1964). Ta model identificira zgoraj naštete strategije reševanja konfliktov. Bolj podrobno opišemo strategijo vzajemnosti, ki sicer ni del modela dvojnih pomislekov, vendar je razširjena njena uporaba med revizorji. S to strategijo se revizorji odpovedo manj pomembni zadevi v pogajanjih v zameno za uresničitev bolj pomembne zadeve v pogajanjih. Za strategije pojasnimo, v katerih primerih je njihova uporaba najbolj koristna in potencialno za revizorja prinese najboljše možne rezultate. V podporo temu predstavimo tudi dejavnike, ki določajo pogajalske strategije. Pogajalske izkušnje revizorja imajo vpliv na potek samih pogajanj. Pogajalske izkušnje pa niso nujno povezane z leti delovanja revizorja. Pomembno je, da se revizorji na pogajanja z revidiranim podjetjem pripravijo in predvidijo mogoče scenarije pogajanj. Le na ta način si zagotovijo najboljše možnosti za uspešno izpeljana pogajanja. Revidirana podjetja imajo relativno veliko moč v pogajanjih. Revizorji lahko s pogajanji tvegajo izgubo revidiranega podjetja kot stranke, saj je moč nakupa storitve revizije na njihovi strani. Enako kot revizorji imajo tudi revidirana podjetja svoje strategije za pristop k pogajanjem. Revidirana podjetja se najbolj poslužujejo strategij (vzajemne, sodelovalne), ki so sodelovalne narave. V diplomskem delu predstavimo tudi na kratko ključne lastnosti kakovostnega računovodskega poročanja in proučimo, kako revizorjeva pogajalska strategija vzajemnosti vpliva na kakovost računovodskega poročanja. V diplomskem delu ne potrdimo nobene hipoteze. Hipotezo »v primeru, da revizor predlaga za revidirano podjetje odklonilno mnenje o računovodskih izkazih, je smiselna poteza revidiranega podjetja ta, da se pogaja z revizorjem o potrebnih popravkih računovodskih izkazov, saj s tem poskuša obraniti vrednost delnic podjetja na borzi« in »Tekmovalna strategija v pogajanjih med revizorjem in revidiranim podjetjem revizorju zagotavlja najboljši možni izid pogajanj« ovržemo, hipotezo »pogajanja glede računovodskega poročila med revizorjem in revidiranim podjetjem pozitivno vplivajo na kakovost računovodskega poročanja, saj se s pogajanji z revizorjem izboljša kakovost računovodskega poročanja revidiranega podjetja« pa nismo ne potrdili in ne ovrgli.
Keywords: Revizija računovodskih izkazov, revizor, revidirano podjetje, revizijska pogajanja, pogajalske strategije, lastnosti revidiranega podjetja
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 300; Downloads: 50
.pdf Full text (1,13 MB)

4.
Napoved in dejavniki revizorjevega dvoma
Daniel Zdolšek, 2022, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji so predstavljene tri raziskave, ki se vse razvrščajo na področje revizije računovodskih izkazov, in sicer je osredinjenost v vseh raziskavah na revizorjev dvom o zmožnosti podjetja, da bi to nadaljevalo poslovanje (angl. auditor's going-concern opinion). Vsem trem raziskavam je skupno, da je obravnavana enaka tematika revizorjevega dvoma. V prvi raziskavi od treh je proučevano področje napovedovanja revizorjevega dvoma, in sicer z napovednim modelom, ki temelji na podatkih za revidirana podjetja. Uspešnost napovednega modela je proučena glede na različna merila, ki jih lahko ima uporabnik modela, prav tako pa je proučena tudi možna prilagoditev (kalibracija) modela. Z zamikom glede na trenutek izdaje revizorjevega poročila pa revizorjevo poročanje ali odsotnost poročanja revizorjevega dvoma za revizijska podjetja in revizorje (kot posameznike) lahko predstavlja tudi tveganje (na primer tveganji, da bi revizor napravil napako prve oblike ali napako druge oblike). Uresničitev oziroma možna uresničitev tega tveganja ima vpliv na ravnanje revizijskih podjetij in revizorjev. V drugi in tretji raziskavi so zato proučevane možne lastnosti revizijskih podjetij in revizorjev na njihovo ravnanje, ko gre za poročanje revizorjevega dvoma. V drugi raziskavi od treh je proučevan vpliv lastnosti revizijskih podjetij (kot revizorjev), pri čemer sta proučevana izbrana potencialna dejavnika finančnega položaja revizijskega podjetja in nagnjenosti revizijskega podjetja k agresivnosti pri poročanju. V tretji raziskavi od treh je proučevan vpliv lastnosti revizorjev kot posameznikov (to je lastnosti, pripisanih fizičnim osebam), pri čemer sta proučevana izbrana potencialna dejavnika izkušenosti revizorja in revizorjeve nagnjenosti k agresivnosti pri poročanju. Raziskave temeljijo na podatkih revidiranih podjetij, ki delujejo v Sloveniji, dodatno druga raziskava na podatkih za revizijska podjetja, ki delujejo v Sloveniji, in dodatno tretja raziskava na podatkih za revizorje, ki opravljajo revidiranje v Sloveniji. V prvi raziskavi rezultati analize razkrivajo, da imajo podjetja z revizorjevim dvomom v primerjavi s podjetji brez revizorjevega dvoma manj ugoden premoženjsko-finančni položaj ter poslovno in denarno uspešnost (to je slabšo likvidnost, dobičkonosnost, gospodarnost in tako naprej). Glede na razvit napovedni model velja, da je bolj verjetno, da prejme revidirano podjetje revizorjev dvom, ko ima podjetje izgubo, nižjo donosnost sredstev, manj lastniškega financiranja, nižjo stopnjo kratkoročnosti sredstev, je starejše, je revidirano v revizijski sezoni in ko traja dlje časa, da revizor izda revizorjevo poročilo. Slednja kombinacija neugodnih lastnosti revidiranega podjetja zanj pomeni večjo verjetnost, da prejme revizorjev dvom, kot da ne prejme revizorjevega dvoma. Namen v prvi raziskavi je bil razviti čim bolj verodostojen oziroma vsesplošno uporabljiv model za napoved revizorjevega dvoma, da ga lahko uporabi katerakoli tretja oseba (kot uporabnik modela), pri čemer ga lahko le-ta prilagodi glede na svoje želene preference (na primer preferenco, da se z modelom dosega najmanjše število nepravilnih razvrstitev modela; preferenco, da se z modelom doseže njegovo optimalno gospodarno delovanje; preferenco, da se z modelom doseže minimalne stroške nepravilnih razvrstitev). Zato sta v raziskavi podana metodologija in podatkovna podlaga, ki omogočata relativno enostavno vsesplošno uporabo napovednega modela za uporabnika modela, tudi ko gre za njegovo prilagoditev (kalibracijo) glede na želene preference uporabnika modela. Uporabnik modela lahko uporabi napovedni model na način, ki je zanj najprimernejši (po njegovi presoji). V drugi raziskavi je bilo na ravni revizijskih podjetij proučevano, ali je kakovost revidiranja, merjena s kazalcem revizorjevega dvoma, različna, če so revizijska podjetja po izbranih lastnostih različna. Rezultati razkrijejo, da ni pomembne povezave med finančnim položajem revizijskih podjetij ...
Keywords: revizija, revizija računovodskih izkazov, revizorjev dvom, napoved, lastnosti revizijskega podjetja, lastnosti revizorja
Published in DKUM: 28.11.2022; Views: 807; Downloads: 194
.pdf Full text (11,35 MB)

5.
Primerjava javnega nadzora nad revidiranjem v Sloveniji in na Hrvaškem
Anja Zorjan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega projekta sem opisala ureditev javnega nadzora nad revidiranjem tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Podrobneje sem se seznanila z ureditvama nadzora, institucijami, ki opravljajo nadzor ter njihovim delom, zadolžitvami, s potrebno zakonodajo ipd. Prav tako se sem seznanila z njihovim dosedanjim delom. Namen dela je bilo opraviti primerjavo sistemov (ureditev) med dvema sosednjima državama. S slednjo sem odkrila razlike in primerljivosti med obema ureditvama. Moja hipoteza je bila, da kljub skupnemu zakonodajnemu okviru Evropske unije med obema sistemoma obstajajo razlike. V Sloveniji je za nadzor pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije, na Hrvaškem je bila do leta 2018 za to pristojna Hrvaška revizijska zbornica, medtem ko je od 2018 dalje za to pristojno kar Ministrstvo za finance Republike Hrvaške, in sicer Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij. Pravna podlaga v obeh državah je utemeljena z zakonodajo, in sicer v Sloveniji je to Zakon o revidiranju (ZRev-2A), na Hrvaškem pa je to Zakon o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17). Prav tako v zakonodaji v zvezi z nadzorom nad revidiranjem tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem hitro prihaja do sprememb. Tako se je zadnja v slovenski zakonodaji zgodila z zakonom ZRev-2A leta 2018 oziroma nedavno, na seji dne 7. julija 2021, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2B). Slednji je bil na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdan 15. 7. 2021. Na Hrvaškem pa je do zadnjih sprememb prišlo leta 2018 z Zakonom o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17), ko je nadzor nad revidiranjem takrat prevzel Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, ki deluje v okviru Ministrstva za finance Republike Hrvaške. Razlika je ta, da je za prevod in objavo mednarodnih revizijskih standardov na Hrvaškem zadolžena Hrvaška revizijska zbornica in ne Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, v Sloveniji pa je tako za nadzor kot prevode in objavo mednarodnih revizijskih standardov pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Podrobneje sem preučila delovanje obeh sistemov in ju primerjala. Na osnovi tega sem potrdila svojo hipotezo.
Keywords: Revidiranje, revizija računovodskih izkazov, javni nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, primerjava, Slovenija, Hrvaška
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 948; Downloads: 86
.pdf Full text (668,12 KB)

6.
Zunanje revidiranje in podatkovna analitika
Sanja Zver, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi tehnologije in tehnološkega napredka ter vse večje digitalizacije poslovanja različnih podjetij sta tudi na področju revidiranja opazna napredek in spremljanje vpeljevanja novih tehnologij, ki bodo v prihodnosti spremenile oziroma prenovile poslovanje z namenom povečanja kakovosti opravljenih storitev revizijskih podjetij. Med najpomembnejše tehnologije za revizijska podjetja spadajo umetna inteligenca, veriženje blokov, internet stvari, robotska avtomatizacija procesov in podatkovna analitika, ki ji v diplomskem delu posvečamo posebno pozornost. Glavna prednost podatkovne analitike je, da omogoča pregled 100 % populacije oziroma množice podatkov revidiranega podjetja in ne le posameznih vzorcev, na katerih je do sedaj temeljilo revidiranje računovodskih izkazov revidiranih podjetij. S tem pa lahko revizijsko podjetje odpravi tveganje pri vzorčenju, ki nastane prav zaradi tega, ker revizorji pri svojem delu ne preizkušajo celotne populacije oziroma množice podatkov, temveč le reprezentativne vzorce. Potreba po podatkovni analitiki je med drugim nastala zaradi vse večjih in obsežnih podatkov, ki so na voljo revizorjem pri revidiranih podjetjih. Revizorji lahko le z uporabo orodij podatkovne analitike omogočijo in v primernem času pregledajo podatke ter s pomočjo orodij prepoznajo trende in anomalije, ki se lahko pojavijo pri posameznih uradnih trditvah poslovodstva, tem pa morajo nameniti posebno pozornost, saj obstaja tveganje za pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih revidiranega podjetja. V raziskovalnem delu smo naprej medsebojno primerjali zaznane koristi in slabosti glede uporabe podatkovne analitike na podlagi mnenj tujih avtorjev, omejili pa smo se na proučevanje le angleških virov. Največjo korist so tuji avtorji izrazili v možnosti analiziranja 100 % populacije podatkov, s čimer je možno v celoti odpraviti tveganje pri vzorčenju določenih revizijskih postopkov. Pri reviziji računovodskih izkazov je podatkovno analitiko mogoče uporabiti pri naslednjih revizijskih postopkih: analitičnih postopkih, preračunavanju oziroma ponovnem izračunavanju, ponovnem izvajanju postopkov in poizvedovanju oziroma izpraševanju. Nekaterih revizijskih postopkov, kot so zunanje potrditve ali fizični pregled sredstev pri revidiranem podjetju, pa ne bo nikoli mogoče 100-odstotno preveriti, saj je namen revizije le-to izvajati učinkovito in gospodarno ter v ustreznem časovnem okvirju. Pri zaznanih slabostih pa je največja težava v neobstoječih standardih. Trenutni standardi niti ne prepovedujejo niti ne predpisujejo uporabe podatkovne analitike. Revizijska podjetja se torej lahko samostojno odločijo, na kakšen način in kako bodo vpeljale uporabo podatkovne analitike pri reviziji računovodskih izkazov. Glavna skrb pa se pojavlja tudi pri varnosti in zasebnosti podatkov, s katerimi bo ravnalo revizijsko podjetje. V raziskovalnem delu ugotavljamo tudi, da je podatkovna analitika že v uporabi v velikih revizijskih podjetjih, ki samostojno razvijajo različne programske rešitve oziroma orodja, ki vključujejo podatkovno analitiko glede na svoje potrebe pri revidiranju. Medtem ko je pri manjših revizijskih podjetjih mogoče zaznati omejitve glede začetne investicije in vlaganja v orodja, preoblikovanje znanja in kompetenc zaposlenih, preoblikovanje revizijskega pristopa k revidiranju ter potencialno izgubo oziroma zmanjšanje obsega obračunanih ur zaradi uporabe avtomatiziranih tehnik podatkovne analitike.
Keywords: revidiranje, zunanje revidiranje, revizija računovodskih izkazov, tehnologija, podatkovna analitika, prihodnost.
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 1190; Downloads: 159
.pdf Full text (1,16 MB)

7.
Revizorjevo poročanje organu upravljanja po prenovljenih msr in drugih pravilih revidiranja.
Larisa Nikić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega projekta bomo predstavili pomembnost komuniciranja zunanjega revizorja (v nadaljevanju revizor) s pristojnimi za upravljanje. Osnova za to delo bo prenovljeni Mednarodni standard revidiranja 260 – Komuniciranje s pristojnimi za upravljanje (MSR 260), ki je predstavljen v četrtem poglavju tega dela diplomskega projekta. MSR 260 se navezuje tudi na druge MSR-je in druge zakone. Da lahko pojasnimo revizorjevo komuniciranje z organi upravljanja, moramo najprej razumeti, zakaj pride do revizije. Revizija računovodskih izkazov je pomembna predvsem zato, ker povečuje zaupanje širši javnosti, lastnikom in organom upravljanja. Revizor mora biti sposoben določiti, katere informacije bo predstavil in katerim organom upravljanja. Te revizor izbere na podlagi njihovih pristojnosti in nalog, ki so pojasnjene v tretjem poglavju. Ko razumemo, kaj so organi upravljanja in zakaj pride do revizije računovodskih izkazov, se lahko osredotočimo na revizorjevo komuniciranje pristojnih za upravljanje, ki je ena izmed revizorjevih nalog, ki so zapisane v pravnih pravilih. Komuniciranje med revizorjem in pristojnimi za upravljanje pripomore h kakovostnejšemu delu revizorja in s tem kakovostnejšemu končnemu poročilu. Kakovostnejše poročilo revizorja daje realno podobo družbe in s tem večje zaupanje javnosti. Komuniciranje revizorja s pristojnimi za upravljanje je pomembno, saj pomaga revizorju s pomembnimi informacijami o revidirani družbi, njeni organiziranosti, okolju, informacijah o posebnih poslih in dogodkih. Komuniciranje je dvosmerno, saj tudi pristojni za upravljanje dobijo od revizorja informacije, ki jim pomagajo pri njihovem delu nadzora postopkov računovodskega poročanja, pri zmanjševanju tveganj pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih, pri odkrivanju raznih nepravilnosti in odkrivanju prevar. Komuniciranje poteka v času revizije; pogostost komuniciranja je odvisna od pojavnosti problemov in zapletenih dogodkov, ki potrebujejo razjasnitev.
Keywords: Zunanji revizor, revizija računovodskih izkazov, revizorjevo poročanje, revizorjevo komuniciranje, pravila revidiranja
Published in DKUM: 21.10.2020; Views: 1015; Downloads: 101
.pdf Full text (508,66 KB)

8.
Izzivi zunanjega revidiranja na področju tehnologije veriženja podatkovnih blokov
Martina Reich, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Svet se sčasoma spreminja in s seboj prinaša novitete, ki spodbujajo k preoblikovanju tistega, kar je obstoječe. Blockchain tehnologija, ki je ena izmed najpomembnejših inovacij, bo spodbudila k preoblikovanju obstoječih poslovnih procesov. S preoblikovanjem poslovnih procesov se bo preoblikoval tudi nadzor nad poslovanjem, ki ga izvajajo zunanji revizorji. Okolje, ki bo podprto s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov, s preoblikovanjem revizije prinaša ogromno novosti, kot so revizija v realnem času, revizijske aplikacije ter tudi dodatne kompetence revizorjem, za vselej pa bo to novo okolje naredilo konec nekaterim obstoječim načinom delovanja revizorjev v poslu revizije. V delu diplomskega projekta smo v teoretičnem delu na kratko predstavili področje zunanjega revidiranja in tehnologijo veriženja podatkovnih blokov. V raziskovalnem delu smo na podlagi primerjave obstoječega posla revizije s pričakovanim preoblikovanjem posla revizije, ugotovljenega vpliva na delo revizorjev, pregleda stališč oziroma prepričanj različnih avtorjev o revidiranju in blockchain tehnologiji ter opredelitve izzivov zunanjega revidiranja na področju blockchain tehnologije podali svojo lastno kritiko o blockchain tehnologiji na področju zunanjega revidiranja in ugotavljali, ali obstaja mišljenje oziroma trend mišljenja več avtorjev, da bo razvoj tehnologije blockchain spodbudil preoblikovanje trenutnega modela poteka posla zunanje revizije, ali obstaja mišljenje oziroma trend mišljenja več avtorjev, da bo razvoj tehnologije blockchain na področju zunanjega revidiranja prinesel več koristi kot slabosti in, ali bo tehnologija blockchain nadomestila poklic zunanjega revizorja. Ugotovili smo, da kljub pozitivnim lastnostim, ki jih ima blockchain tehnologija, kot so varnost, nespremenljivost in decentraliziranost, ne bo nadomestila poklica revizorja, saj blockchain tehnologija ne more zagotoviti, da so vsi podatki, ki so zapisani v verigo blokov, zanesljivi. Revizor bo posledično potreboval nova znanja oziroma kompetence, saj revidiranje podjetij, katerih poslovanje bo podprto z blockchain tehnologijo, zahteva drugačne pristope, ki se jih bodo morali revizorji priučiti – v tej luči glede na prebrane vire pričakujemo preoblikovanje posla revizije in morebitno redefiniranje revizijskih ciljev. Revizija se bo prelevila v revizijo v realnem času, ki bo revizorju dodelila vlogo stalnega zagotavljanja. Zaradi svoje zasnovanosti blockchain tehnologija prinaša več koristi kot slabosti na področje zunanjega revidiranja, ki so možnost uporabe revizijskih orodij (revizijskih aplikacij), ki razbremenijo delo revizorja, mu prihranijo čas in olajšajo delo, blockchain tehnologija kot podlaga za preverjanje transakcij ter zmanjšanje odvisnosti revizorjev do drugih oseb pri zbiranju revizijskih dokazov. Čeprav tehnologija veriženja podatkovnih blokov še ni popolnoma uveljavljena, že nakazuje spremembe, ki jih bo prinesla na obstoječe poslovne procese, kar pa izključuje vprašanje, ali se sploh bo uveljavila, temveč se ob tem pojavlja vprašanje, kdaj se bo uveljavila.
Keywords: zunanje revidiranje, revizija računovodskih izkazov, veriženje podatkovnih blokov, tehnologija, izzivi, prihodnost.
Published in DKUM: 05.10.2020; Views: 1238; Downloads: 119
.pdf Full text (1,09 MB)

9.
Primerjava lastnosti med revizijskimi dokazi in dokazi v pravdnem postopku
Eva Omladič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Revidiranje je strokovno najzahtevnejša oblika nadziranja. Gre za ocenjevanje pravilnosti in resničnosti postopkov, ocenjevanje računovodskih izkazov, metod in podatkov. Glede na kriterije obstaja več vrst revizij, vendar smo se osredotočili na revidiranje računovodskih izkazov. V delu smo proučili opredelitev revizijskih dokazov ter njihove lastnosti in postopke za pridobivanje revizijskih dokazov ter v delu predstavili tudi Zakon o pravdnem postopku in primerjavo dokazov. Revizijski dokazi so informacije, ki jih uporabi revizor pri oblikovanju sklepov, na katerih je zasnovano njegovo mnenje. Revizijski dokazi so potrebni, da podpirajo revizorjevo mnenje in poročilo. Revizijski postopki za pridobivanje revizijskih dokazov so pregledovanje, opazovanje, potrjevanje, ponovno izračunavanje, ponovno izvajanje in analitični postopke. V pravdnem postopku je z zakonom določena dolžnost strank, da sodišču predstavijo vsa dejstva in predložijo vse dokaze, na podlagi katerih se ugotovi dejansko stanje. Breme dokazovanja je na strani stranke.
Keywords: revizija, revizija računovodskih izkazov, revizijski dokazi, pravdni postopek, dokazi v pravdnem postopku, primerjava
Published in DKUM: 16.11.2018; Views: 1774; Downloads: 129
.pdf Full text (421,72 KB)

Search done in 3.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica