| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 36 / 36
First pagePrevious page1234Next pageLast page
31.
32.
BREZPOSELNOST PRED IN MED GOSPODARSKO KRIZO V SLOVENIJI
Jožica Ravnikar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Brezposelnost je problem, ki zajema vsakega, ki je delovno aktiven, saj tudi tisti, ki službo ima ne ve kdaj se bo znašel na trgu dela kot brezposelni. V diplomskem delu obravnavamo problem brezposelnosti v Sloveniji v času pred gospodarsko krizo in med njo. V diplomskem delu smo najprej predstavili pojem brezposelnosti, katere vrste brezposelnosti poznamo, kako brezposelnost merimo. Predstavili smo tudi trg dela, kako je razdeljeno prebivalstvo in kako vpliva okolje na kadrovanje. V nadaljevanju smo predstavili Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije, Območne službe Zavoda in gibanje brezposelnosti v Območnih službah ter v Republiki Sloveniji od leta 2001. Ugotovili smo, da je imela gospodarska kriza velik vpliv na brezposelnost v Sloveniji leta 2009, do leta 2008 pa je brezposelnost v Sloveniji padala. Največ brezposelnih oseb je v Območnih službah, ki ležijo na vzhodnem delu Slovenije. Diplomsko delo smo zaključili s predlogi, ki brezposelnim pomagajo, da hitreje pridejo do želene zaposlitve.
Keywords: brezposelnost, gospodarska kriza, trg dela, Republika Slovenija.
Published in DKUM: 24.02.2012; Views: 3044; Downloads: 450
.pdf Full text (816,65 KB)

33.
MODEL INSTITUCIONALNE PODPORE INTERNACIONALIZACIJE SLOVENSKIH PODJETIJ V RAZMERAH DINAMIČNEGA SPREMINJANJA GLOBALNE EKONOMIJE
Črt Vedenik, 2011, master's thesis

Abstract: Poznavanje zgodovine predstavlja osnovno znanje, ki je potrebno za razumevanje sodobnega sveta. Skozi zgodovino smo bili priča vzponom in padcem imperijev ter številnim drugim dramatičnim spremembam, ki so oblikovale svetovno ureditev. Ta ima ključen vpliv tako na vsakodnevno življenje, kot tudi na gospodarstvo, kar obravnavamo v Poglavju 2. Nato se posvečamo globalizaciji, ki ni pojav, značilen za zadnjih 20 let, temveč je prisoten že skozi vso zgodovino. Prinaša določena vprašanja in izzive, kar obravnavamo v Poglavju 3. Sodobna ureditev sveta spodbuja države, da pomagajo tekmovati podjetjem v mednarodni menjavi. Ta vprašanja obravnavamo v Poglavju 4. V Poglavju 5 predstavimo Slovenijo, posebno pozornost pa namenjamo programom institucionalne podpore internacionalizaciji podjetij v Sloveniji. Nekatere izmed teh programov proučimo v Poglavju 6 in podamo nekaj napotkov za nadaljnji razvoj le-teh. V Poglavju 7 pa se znova posvetimo napovedim spreminjajoče se svetovne ureditve, kako naj se ji podjetja prilagodijo in kaj nam prinaša vzpon novega svetovnega reda.
Keywords: Ključne besede: svetovna ureditev, mala in srednje velika podjetja, globalizacija, internacionalizacija, institucionalna podpora internacionalizaciji, diplomacija, gospodarska diplomacija, Republika Slovenija, Avstralija, nov svetovni red, strateški trgi.
Published in DKUM: 28.06.2011; Views: 3150; Downloads: 327
.pdf Full text (3,24 MB)

34.
ZNAČILNOSTI PRAVNE UREDITVE GLAVNEGA MESTA REPUBLIKE SLOVENIJE IN ( PRIMERJALNO) REPUBLIKE HRVAŠKE
Mladenka Bogatinovski, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V glavnem mestu so sedeži državnih organov in organizacij, tujih diplomatskih predstavništev, konzulatov in mednarodnih organizacij, zato je glavno mesto, kot eden izmed atributov državnosti, za vsako državo posebnega pomena. Lokalna skupnost, ki je nosilka položaja glavnega mesta, je tako postavljena pred dodatne zahteve in naloge, ki jih druge lokalne skupnosti ne poznajo oziroma se z njimi srečujejo v manjši meri. Zato ima glavno mesto znotraj sistema lokalne samouprave določen poseben položaj. V Sloveniji daje poseben status glavnemu mestu že Ustava Republike Slovenije, konkretneje pa je odnos med državo in Mestno občino Ljubljana, kot glavnim mestom Republike Slovenije urejen v Zakonu o glavnem mestu Republike Slovenije, sprejetim leta 2004. Ker je nosilka položaja glavnega mesta določena lokalna skupnost, zanjo veljajo tudi predpisi, ki se nanašajo na lokalno samoupravo, predvsem Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o financiranju občin in Zakon o lokalnih volitvah. Mestu Zagreb zagotavlja poseben status že Ustava Republike Hrvaške v 13. členu, konkretneje pa je odnos med državo in Mestom Zagreb kot glavnim mestom Republike Hrvaške urejen z Zakonom o Mestu Zagreb (»Zakon o Gradu Zagrebu«). Vsa vprašanja, ki se nanašajo na Mesto Zagreb, kot enoto lokalne samouprave, ki ima hkrati tudi položaj enote regionalne samouprave in jih ta zakon ne ureja, so urejena v Zakonu o lokalni in področni (regionalni) samoupravi.
Keywords: glavno mesto, država, lokalna samouprava, mestna občina, Republika Slovenija, Republika Hrvaška
Published in DKUM: 24.06.2011; Views: 3562; Downloads: 191
.pdf Full text (907,99 KB)

35.
PRIMERJAVA UREDITVE LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM ( NA PRIMERU PTUJA IN VARAŽDINA)
Alen Iljevec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta nedeljivi, demokratični, pravni in socialni državi. V obeh državah je zagotovljena pravica do lokalne in regionalne samouprave. V republiki Hrvaški je lokalna samouprava organizirana na dveh ravneh, prav tako je v Republiki Sloveniji že leta 2006, s spremembo Ustave Republike Slovenije, dana podlaga za dvotirni sistem. Na Hrvaškem prvo raven predstavlja 429 občin in 126 mest, drugo regionalno raven pa 20 županij in Mesto Zagreb, ki ima poseben položaj županije in mesta. Na prvi ravni enote lokalne samouprave opravljajo naloge, ki se neposredno tičejo prebivalcev njihovega območja, na drugi ravni pa enote regionalne samouprave opravljajo naloge regionalnega pomena. V Sloveniji lokalno samoupravo predstavlja 211 občin in druge lokalne skupnosti. Občine se lahko povezujejo v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine, za urejanje lokalnih zadev širšega pomena. Občina je pristojna za urejanje lokalnih zadev, ki jih občina ureja samostojno in ki zadevajo prebivalce občine. Država pa lahko z zakonom prenese na občino ali širšo samoupravno skupnost opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če pridobi soglasje občine ali širše samoupravne lokalne skupnosti, ter zagotovi sredstva za opravljanje teh nalog. V obeh državah se enote lokalne samouprave lahko samostojno povezujejo in sodelujejo med seboj pri opravljanju svojih nalog. Delo v enotah lokalne samouprave v obeh državah vodijo organi, ki se jih voli na svobodnih volitvah. Prav tako je v obeh državah omogočeno neposredno sodelovanje prebivalcev pri opravljanju lokalnih nalog preko referendumov in drugih oblik odločanja, ki se med državama nekoliko razlikujejo. V obeh državah imajo enote lokalne samouprave pravico do lastnih prihodkov, s katerimi se financirajo, državi pa sta dolžni poskrbeti za občine, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti niso sposobne same financirati opravljanja svojih nalog in jim zagotoviti dodatna sredstva. Tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem za zagotavljanje javnih dobrin in komunalnih storitev skrbijo javne službe, katerih organizacija se v državah nekoliko razlikuje.
Keywords: Republika Slovenija, Republika Hrvaška, enote lokalne samouprave, javne službe
Published in DKUM: 01.06.2011; Views: 5311; Downloads: 497
.pdf Full text (1,44 MB)

36.
Pouk zgodovine v osnovni šoli v Socialistični republiki Sloveniji in vpliv na tedanje generacije
Jožek Špilak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava pouk zgodovine v osnovnih šolah v Sloveniji od druge svetovne vojne do razpada Socialistične federativne republike Jugoslavije. Pouk zgodovine v osnovnih šolah v obravnavanem času je imel posebno in pomembno vlogo. Oblasti, poučevanja mladostnikov niso hotele prepustiti naključju, zato so že takoj po drugi svetovni vojni odločilno posegle tudi na področje šolstva. Posebno mesto je imel pouk zgodovine. Najprej je oblast uredila težave s prostori, učitelji, nato pa se je lotila reforme šolstva, ki je še vsebovala, tako vsebinske, kot sistemske osnove v prejšnjih družbenih sistemih. Med šolsko reformo leta 1958, je reformo doživel tudi pouk zgodovine v osnovni šoli. Od tedaj se je poučevala zgodovina v osnovni šoli od šestega do osmega razreda. V pouk zgodovine je prišla nova periodizacija, na pomenu pa je pridobilo obdobje po prvi svetovni vojni in še posebno Narodno osvobodilni boj ter obdobje po drugi svetovni vojni. Kakšen je bil vpliv pouka zgodovine na tedanje generacije, se poskuša prikazati s pomočjo anket. Le-te so pokazale, da je imel pouk zgodovine še kako pomembne vplive.
Keywords: pouk zgodovine, osnovna šola, Socialistična republika Slovenija, učbenik, učni načrt.
Published in DKUM: 06.01.2010; Views: 2607; Downloads: 292
.pdf Full text (5,00 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica