Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu smo z analiziranjem gibanja treh najpomembnejših makroekonomskih kazalcev (BDP-ja, brezposelnosti in inflacije) opisali gospodarski položaj v Republiki Sloveniji in ga primerjali s povprečjem v EU. V okviru diplomskega dela smo oblikovali in analizirali tri hipoteze, in sicer, da makroekonomski kazalci napovedujejo majhno pozitivno gospodarsko rast v Republiki Sloveniji v prihodnjih letih, da gospodarsko stanje vpliva na kakovost življenja državljanov, in tretjo hipotezo, da Republika Slovenija izkazuje znižanje gospodarske rasti v primerjavi s povprečjem v EU. Podatke za analizo gibanja makroekonomskih kazalcev v Sloveniji in EU smo pridobili iz uradno objavljenih poročil SURS-a, UMAR-ja, Eurostata in javnih medijev. Analizirane podatke smo prikazali v tabelarični in grafični obliki. Pri poskusu napovedi gibanja makroekonomskih kazalcev za Slovenijo v prihodnosti smo poleg analiziranih podatkov uporabili tudi intervjuje strokovnjakov na obravnavanem področju. Rezultati opravljenih analiz kažejo, da je bil BDP v Sloveniji v večjem delu obdobja 2009−2013 negativen, napovedi za obdobje 2014−2016 pa so nekoliko bolj optimistične, saj pričakujemo minimalno rast BDP-ja. Brezposelnost v Sloveniji se je v letih 2009−2013 povečala približno za 100 %, napovedi za leta 2014−2016 pa so malo spodbudnejše, saj pričakujemo, da se število brezposelnih ne bo povečevalo oziroma se bo še malenkost znižalo. Inflacija je v zadnjih petih letih relativno stabilna in tudi napovedi za naslednja tri leta so podobne. Tako lahko zaključimo, da je Slovenija v obdobju 2009−2013 doživela vrsto negativnih gospodarskih dogodkov in da smo to dokazali s pomočjo analize treh najpomembnejših makroekonomskih kazalcev. Glede na napovedi bi optimisti lahko rekli, da je krize konec in da nas sedaj čaka okrevanje države in novo, boljše obdobje za njene državljane.
Keywords: - makroekonomski kazalci - BDP (bruto domači proizvod) - inflacija - brezposelnost - Republika Slovenija
Published in DKUM: 19.06.2015; Views: 3009; Downloads: 658
Full text (889,92 KB)

Abstract: 1. julija 2013 je Republika Hrvaška postala članica EU. Z Zakonom o uveljavitvi prehodnega obdobja za zaposlovanje in delo državljanov Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji po vstopu Republike Hrvaške v Evropsko unijo, je uvedeno dvoletno prehodno obdobje, ki Republiki Sloveniji omogoča, da uveljavlja nacionalno zakonodajo s področja zaposlovanja in dela tujcev, z namenom, da ne ogrozi normalnega delovanja slovenskega trga dela oz. da daje domačim brezposelnim osebam in osebam, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani Republike Slovenije, prednostno zaposlovanje. Hrvaški delavci se v Republiki Sloveniji še naprej zaposlujejo in delajo kot državljani tretje države. Če se želijo zakonito zaposliti, še naprej potrebujejo delovno dovoljenje. Kljub temu, je članstvo v Evropski uniji prineslo nekatere spremembe za hrvaške državljane. V diplomskem delu je navedeno, za katere oblike zaposlovanja oz. dela hrvaški delavec ne rabi več delovnega dovoljenja, ter na podlagi katere pravne podlage. Načelo prostega gibanja delavcev se lahko, po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, pod določenimi pogoji omeji za sedem let. S 1. januarjem 2015 se začnejo uporabljati nove določbe sprememb Zakona o tujcih (ZTuj-2A), pripravlja pa se tudi nov Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT), ki bi nadomestil Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1). Predlog ZZSDT uvaja, zaradi usklajevanja z Evropsko zakonodajo, enotno dovoljenje, na podlagi katerega bodo lahko tujci prebivali in delali v Republiki Sloveniji. Nadomestilo bi tako dovoljenje za prebivanje, kot dovoljenje za delo. V diplomskem delu je opredeljeno v kolikšni meri bo »nova« zakonodaja vplivala na zaposlovanje in delo hrvaških državljanov.
Keywords: Republika Hrvaška, Republika Slovenija, Evropska unija, zaposlovanje, delo, delovno dovoljenje, državljani tretje države, enotno dovoljenje.
Published in DKUM: 12.02.2015; Views: 2269; Downloads: 180
Full text (1,19 MB)

Abstract: Predmet obravnave v mojem diplomskem delu je mednarodna pravna pomoč v kazenskih zadevah s poudarkom na sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki predstavlja obliko mednarodne kazenskopravne pomoči med dvema državama kot subjektoma kazenskopravnega sodelovanja. Kazenskopravna pomoč med državami pa je edina prava rešitev za odkrivanje in preprečevanje čezmejnega kriminala. Zato sta se Republika Slovenija in Republika Hrvaška odločili, da bosta sklenili meddržavne sporazume, ki urejajo t.i. malo mednarodno kazenskopravno pomoč, medsebojno izvrševanje sodnih odločb v kazenskih zadevah in izročitev . Vendar kasneje sta republiki Slovenija in Hrvaška postali članici Evropske unije in tako vstopili v njen pravni red. Pravila pravnega reda Evropske unije pa prav tako urejajo določbe o mednarodni kazenskopravni pomoči med državami članicami Evropske unije. Tako se postavi vprašanje, kateri pravni akt se uporabi v primeru kazenskopravnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško? Ali je to pravni akt Evropske unije ali ratificiran meddržavni sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško? To vprašanje pride v poštev samo takrat, kadar pravni akt Evropske unije in ratificiran meddržavni sporazum urejata isto materijo mednarodnega kazenskega procesnega prava. Da v tem primeru pridemo do odgovora, je potrebno upoštevati pravila o hierarhiji mednarodnih pravnih aktov, ki urejajo mednarodno kazensko procesno pravo, mednje spadajo tudi ratificirani meddržavni sporazumi med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško in predhodne in končne določbe pravnih aktov Evropske unije, ki urejajo isto materijo. Da bi razumeli koncept mednarodne kazenskopravne pomoči, je potrebno predstaviti in opredeliti osnovne pojme, ki se pojavljajo v zvezi z mednarodno kazenskopravno pomočjo in temeljna načela, na katerih osnovni pojmi slonijo. Ta temeljna načela so produkt načel najbolj civiliziranih narodov in imajo dvojno naravo: kot temeljna načela prava Evropske unije in temeljna načela mednarodnega kazenskega procesnega prava. Zato je moje diplomsko delo posvečeno tudi tej temi. Seveda pa mora mednarodna kazenskopravna pomoč slediti svojemu cilju. Ta cilj pa je uspešen pregon čezmejnega kriminala v najboljši možni meri. Zato se postavlja naslednje vprašanje, kateri pravni akti omogočajo boljši kazenski pregon čezmejnega kriminala? Ali so to pravni akti Evropske unije ali ratificirani meddržavni sporazumi med RS in RH? Odgovor na to vprašanje bo potekal sočasno s primerjavo obeh vrst pravnih aktov. Pri pregonu čezmejnega kriminala med posameznima državama pa odigrajo svojo vlogo tudi nacionalni predpisi držav. Ti se uporabljajo takrat, kadar mednarodni pravni akti določene materije ne urejajo . V Republiki Sloveniji je ta predpis Zakon o kazenskem postopku (ZKP) . V Republiki Hrvaški pa je takšen predpis Zakon o međunarodnoj pravnoj pomoći (ZOMPO) . Takšno uporabo imenujemo subsidiarna uporaba nacionalnega predpisa države. --------------------------------------------- 1 Pogodba o pravni pomoči v kazenskih in civilnih zadevah z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št. 10/94, Hrvaška; Pogodba o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št.10/94, Hrvaška; Pogodba o izročitvi z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št. 2/95,Hrvaška. 2 Republika Slovenija je postala članica Evropske unije 1.4.2004, Republika Hrvaška pa je postala članica Evropske unije 1.7.2013. 3 Mednarodna kazenskopravna pomoč se daje po določbah ZKP zgolj, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače (514. člen ZKP). 4 Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94, Ljubljana 1994. 5 Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94, Ljubljana 1994.
Keywords: Republika Slovenija, Republika Hrvaška, mednarodna kazenskopravna pomoč, mednarodno kazensko procesno pravo, meddržavni sporazum, pravni akti Evropske unije
Published in DKUM: 08.05.2014; Views: 2982; Downloads: 374
Full text (780,28 KB)

Abstract: Invalid je oseba, ki ima, zaradi telesne ali duševne okvare, zmanjšane možnosti, da si zagotovi in obdrži ustrezno zaposlitev. Eno izmed pomembnih možnosti zaposlovanja invalidov v RS predstavljajo invalidska podjetja, ki s tem zagotavljajo invalidnim osebam socialno varnost in vključenost. V skladu z Ustavo RS mora biti vsakemu izmed invalidov zagotovljeno varstvo in usposabljanje za delo, svoboda dela, prosta izbira zaposlitve, obenem pa mora biti invalidom pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Invalidska podjetja so kot del socialne ekonomije poznana tudi v državah Evropske unije, kjer se prav tako srečujejo s težavami pri zaposlovanju invalidov.
Keywords: Invalid, invalidsko podjetje, kvotni sistem, Evropska unija, finančne vzpodbuje, Republika Slovenija
Published in DKUM: 13.01.2014; Views: 1984; Downloads: 305
Full text (593,15 KB)

Keywords: zasebne šole, Republika Slovenija
Published in DKUM: 06.06.2012; Views: 1429; Downloads: 123
Link to full text