| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 40
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Primerjava karierne poti policista in vojaka v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Jaka Bizjak, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Policist in vojak sta poklica, ki sta zanimiva zaradi uniforme, nošenja orožja, avtoritete, a se med seboj razlikujeta glede na poslanstvo, naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila. V diplomskem delu so se ugotavljale podobnosti, razlike in posebnosti karierne poti policista in vojaka, in sicer od zaposlitve do upokojitve. Pri tem se je izhajalo iz pravno – formalnega okvira delovanja Policije in Slovenske vojske, pogojev in postopkov za zaposlitev policista in vojaka, njunih pooblastil in odgovornosti, kariernega sistema, sistema napredovanja, plačnega sistema, primerjave višine osnovne plače in vrste dodatkov, ki jih lahko policist in vojak prejemata glede na posebne pogoje dela ter predstavitve pogojev za njuno poklicno in starostno upokojitev. Ugotovljeno je, da so pogoji za zaposlitev policista zahtevnejši in da ima policist glede na vrste in število pooblastil teh veliko več kot vojak, saj je izvajanje pooblastil dovoljeno zgolj vojaškemu policistu. Poleg navedenega, zaradi opravljanja nalog policista na delovnih mestih oziroma vojaka na formacijskih dolžnostih, na katerih se zahteva različna stopnja izobrazbe, finančno ovrednotenje dela policista in vojaka ni primerljivo. Imata pa tako policist kot vojak zagotovljeno karierno pot in primerljive pogoje za upokojitev. Policist ima po zaključeni karieri možnost sklenitve pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, vojak pa v rezervni sestavi Slovenske vojske.
Keywords: karierna pot, zaposlitev, policisti, vojaki, Republika Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.05.2024; Views: 167; Downloads: 43
.pdf Full text (1,46 MB)

2.
Veliko izkušenj za veliko poslušalcev? : slovenski policisti po vrnitvi z mirovnih misij
Ljubica Jelušič, 2002, published professional conference contribution

Keywords: policija, Republika Slovenija
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 166; Downloads: 3
.pdf Full text (208,15 KB)

3.
Pričakovanja slovenskih policistov glede mirovnih misij : sekcija: Sodelovanje policije v mednarodnih mirovnih operacijah
Maja Garb, 2002, published professional conference contribution

Keywords: policija, mir, Republika Slovenija
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 105; Downloads: 3
.pdf Full text (260,76 KB)

4.
5.
Nezakonite migracije v Sloveniji v zadnjem desetletju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Almir Šiljegović, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Že od samih začetkov je bil človek nomad in je zaradi potrebe po preživetju spreminjal svoja bivališča. Migriral je zaradi potrebe po hrani, vodi, varnosti ali pa je preprosto rad raziskoval. Nezakonite migracije se nanašajo na gibanje ljudi preko državnih meja brez ustreznih dovoljenj ali dokumentacije, ki jih zahteva ciljna država. Tako predstavljajo zapleteno in večplastno vprašanje, ki predstavlja velike izzive in priložnosti z različnih vidikov. Z vidika nacionalne varnosti lahko nezakonite migracije predstavljajo grožnjo varnosti držav, hkrati pa ponujajo priložnosti za izboljšanje varnosti meja in mednarodnega sodelovanja. Končno je mednarodno sodelovanje bistvenega pomena za učinkovito obvladovanje nezakonitih migracij, vendar je to lahko izziv zaradi nasprotujočih si interesov in omejenih virov. Reševanje nezakonitih migracij zahteva usklajen in uravnotežen pristop, ki upošteva zapleteno medsebojno delovanje teh različnih dejavnikov. V zadnjem desetletju je na mednarodni ravni in posledično tudi v Republiki Sloveniji zaznati hitro rastoče nezakonite migracije kot varnostni izziv, s katerimi je povezano veliko število drugih oblik organiziranega kriminala.
Keywords: nezakonite migracije, schengenski prostor, Republika Slovenija, globalizacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.12.2023; Views: 434; Downloads: 60
.pdf Full text (1,30 MB)

6.
Zagotavljanje korporativne varnosti in njenega strateškega komuniciranja v zdravstvenih institucijah : magistrsko delo
Teja Lobnikar, 2023, master's thesis

Abstract: Zagotavljanje korporativne varnosti je bistvena in kritična komponenta vsake zdravstvene ustanove za zagotavljanje varnih storitev svojim pacientom in zaposlenim. Zdravstvene ustanove morajo uporabiti različne strategije za zagotavljanje korporativne varnosti, ki pa hkrati vključuje razvoj celovitega komunikacijskega načrta, ki opredeljuje vloge in odgovornosti različnih deležnikov. Cilj zaključnega dela je predstaviti koncept korporativne varnosti v slovenskem zdravstvenem sistemu in opredeliti njen status. Za pridobitev rezultatov je bila izvedena anketa, ki je bila posredovana zdravstvenim ustanovam v Sloveniji, v kateri je sodelovalo 154 deležnikov v zdravstvu. Rezultati so pokazali, da je korporativna varnost v slovenskih zdravstvenih ustanovah prisotna, vendar so potrebni dodatni napori za njeno izboljšanje, še posebej glede na trenutne izzive, povezane z ukrepi po epidemiji COVID-19, pomanjkanjem zdravstvenega kadra ter kibernetskimi grožnjami. Pravni postopki korporativne varnosti v zdravstvenih ustanovah so v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi za zaščito interesov njihovih pacientov in zaposlenih, operativne varnostne procese pa trenutno zagotavljajo predvsem notranji ponudniki. Pravni procesi korporativne varnosti so med zaposlenimi sicer slabo poznani, hkrati pa slednji visoko vrednotijo pomembnost korporativne varnosti znotraj zdravstvenih institucij. V prihodnosti je potrebno predvsem izboljšati usposabljanje in izobraževanje osebja, ki ima najpomembnejšo vlogo pri zagotavljanju varnosti. Za učinkovito vzpostavitev celovite korporativne varnosti je bistvenega pomena strateška komunikacija z vsemi deležniki, da se zagotovi pravilno izvajanje njihovih varnostnih politik in postopkov – zagotavljanje korporativne varnosti v zdravstvenih institucijah je namreč kompleksen izziv, ki zahteva celovit in sistematičen pristop.
Keywords: korporativna varnost, strateško komuniciranje, zdravstvene institucije, Republika Slovenija, magistrska dela
Published in DKUM: 30.08.2023; Views: 544; Downloads: 138
.pdf Full text (911,50 KB)

7.
Primerjava dela slovenske policije v času pandemije COVIDA-19 (obdobje 2018-2021) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Amel Čeman, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Delo policije je z vidika družbenega razvoja in občutka varnosti najpomembnejše. V ta namen se je policija čez stoletja zavzemala za čim odgovornejše delovanje ter čim boljše spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker se kot prebivalci zavedamo, da je policijska dejavnost kompleksna, je pomembno vedeti, da policija predstavlja glavni organ zagotavljanja varnosti, in naša naloga je njihovo delo spoštovati in sodelovati, če je le to mogoče. Dogodkov nikoli ne moremo predvideti, zato je med nas prikorakala velika ovira, ki je večino prebivalstva postavila na preizkušnjo. Najbolj so utrpele gospodarske in zdravstvene dejavnosti, a pri tem tudi varnost in družbeno življenje. Policija kot taka je bila deležna veliko javnega in kadrovskega pritiska, saj je prevzela zelo veliko odgovornost. Epidemija koronavirusne bolezni covid-19 je spremenila način dela in terjala veliko potrpežljivosti ter sprememb v načinu in organizaciji dela policije. Pri tem se je pomembno osredotočiti na policijsko organizacijo kot celostno povezan sistem, ki mora delovati na vseh ravneh. V celostnem dojemanju policijskega dela skozi triletno koronsko obdobje sta bili potrebni skladno delovanje in sodelovanje vseh pomembnih deležnikov, ki lahko potencialno pripomorejo k vzpostavitvi celostnega sistema družbe in varnosti, kar je bilo z začetkom epidemije tudi porušeno.
Keywords: policija, kazniva dejanja, COVID-19, Republika Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.05.2023; Views: 461; Downloads: 47
.pdf Full text (1006,86 KB)

8.
Specializirana sodišča in oddelki v Republiki Sloveniji : diplomsko delo
Lara Knapić, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava specializirana sodišča in oddelke v Republiki Sloveniji. Natančneje so predstavljena splošna sodišča, specializirana sodišča in oddelki specializiranih sodišč. Ugotavljam, da v Republiki Sloveniji kot specializirana sodišča delujejo zgolj delovna in socialna sodišča ter upravno sodišče, imamo pa nekaj več specializiranih oddelkov za posamezna kazniva dejanja. Pri sojenju na specializiranih sodiščih je izrednega pomena tudi delo in izobraževanje specializiranih sodnikov, ki mora biti podkrepljeno z znanjem in nenehnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na posameznih specifičnih področjih. V magistrskem delu je prav tako zajeta opredelitev kaznivih dejanj, o katerih specializirana sodišča oziroma specializirani oddelki odločajo na področju kazenskega prava, ter prednosti in pomanjkljivosti specializiranih sodišč. Menim, da število kaznivih dejanj vsakodnevno narašča, zato je ena izmed prednosti specializiranih sodišč tudi ta, da so sodniki osredotočeni na zgolj eno področje, v katerem se vsakodnevno izobražujejo in nadgrajujejo svoje znanje. Vendar pa kljub temu nastanejo tudi pomanjkljivosti specializiranih sodišč, ki po malem rušijo celoten pravni sistem posamezne države, kot tudi prava kot celote. Zato primerjalno pravno slovenska specializirana sodišča in oddelke primerjam tudi z drugimi državami, kot sta Republika Nemčija in Republika Avstrija, omejila in osredotočila pa sem se predvsem na sosednjo Republiko Hrvaško.
Keywords: specializirana sodišča, specializirani oddelki, kazenska sodišča, prednosti, pomanjkljivosti, Republika Slovenija, Republika Hrvaška, gospodarski kriminal, korupcija
Published in DKUM: 09.02.2022; Views: 986; Downloads: 113
.pdf Full text (1,96 MB)

9.
Sporazum o priznanju krivde : primerjava ureditve v Republiki Sloveniji in Združenih državah Amerike
Maša Starc, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Sporazum o priznanju krivde je razmeroma mlad procesni institut, ki se dandanes prebija tudi v ospredje držav kontinentalnega pravnega sistema. Države, ki se pogosto borijo s preobremenjenimi kazenskopravnimi sistemi v svoje kazenske procesne zakonodaje uvajajo poseben način reševanja kazenskih zadev – pogajanja o priznanju krivde. Gre za tako imenovan plea bargaining, ki je značilen za države anglo-ameriškega pravnega sistema in je tam nepogrešljiv način reševanja kazenskih zadev. Utemeljena so zlasti na razumevanju kazenske zadeve kot spora med dvema enakopravnima strankama in na avtonomiji obdolženca. Pogajanja o priznanju krivde so procesni institut, ki je značilen predvsem za države z adversarnim tipom kazenskega postopka. Država z najdaljšo tradicijo reševanja kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde so Združene države Amerike (ZDA), kjer na tak način rešijo že preko 95 odstotkov kazenskih zadev. Se pa pogajanja o priznanju krivde neustavljivo širijo po Evropi in svetu, zato je trendu pred kratkim podlegla tudi Slovenija, ki je pogajanja začela uporabljati leta 2012 z novelo ZKP-K. V ZDA so pogajanja o priznanju krivde zakonsko zelo natančno urejena, vendar izkušnje prikazujejo povsem drugačno sliko. Zaradi težnje k čim hitrejšemu reševanju kazenskih zadev so tožilci in zagovorniki razvili zelo sporne taktike za čim hitrejšo pridobitev priznanja krivde, zaradi katerih se postavlja vprašanje prostovoljnosti priznanja in neenakega obravnavanja obdolžencev. Se pa slabosti pogajanj o priznanju krivde kažejo tudi v državah kontinentalnega pravnega sistema (kamor spada tudi Slovenija) v odklonu od temeljnega vrednostnega izhodišča le-teh držav, in sicer načela iskanja materialne resnice. V diplomskem delu smo primerjali pogajanja o priznanju krivde v Združenih državah Amerike, kjer so se le-ta implementirala že 150 let nazaj, ter v Republiki Sloveniji, ki je pogajanja o priznanju krivde dobila šele pred kratkim.
Keywords: diplomske naloge, sporazum o priznanju krivde, primerjava, Republika Slovenija, Združene države Amerike
Published in DKUM: 29.06.2021; Views: 1270; Downloads: 102
.pdf Full text (566,99 KB)

10.
Zdravljenje odvisnikov od prepovedanih substanc: preventiva in kurativa v republiki sloveniji
Lea Čušin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Čas v katerem živimo, je poln stresnih okoliščin, pritiska, nelagodja, … zaradi česar ljudje v življenju iščemo nekaj, s čimer bi se sprostili in našli svoje zadovoljstvo, mir in lagodje. Veliko ljudi za uresničitev svojih ciljev izbere napačna sredstva, kar je lahko zanje nevarno. Vse odvisnosti so se začele nedolžno, samo z enim kozarcem alkoholne pijače, samo z enim kosom torte, samo z enim dimom marihuane, … Ko človek začne iskati uteho v določeni stvari in le tam najde smisel življenja, lahko nedolžna tolažba hitro pripelje do odvisnosti. Namen našega diplomskega dela je, da bralcem predstavimo preventivne in kurativne programe za pomoč uživalcem drog, hkrati pa jim želimo predstaviti Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana. Naš cilj je, da na podlagi virov raziščemo, kakšno je stanje na področju preventive in kurative v Republiki Sloveniji, hkrati pa želimo s pomočjo intervjuja s predstojnikom Centra ugotoviti, kako poteka zdravljenje uživalcev prepovedanih drog. V diplomski nalogi raziščemo problem zlorabe prepovedanih substanc, problem preventive in problem kurative. Ugotovimo, da ima uporaba drog negativne posledice tako za posameznika kot tudi za družbo. Velik poudarek imamo na kurativi in malo premajhen na preventivi, saj je ta za državo velik finančni zalogaj. Za zmanjšanje števila odvisnih od prepovedanih substanc bi potrebovali veliko sredstev in spremenjeno zakonodajo na področju uporabe drog.
Keywords: droge, odvisnost, preventiva, kurativa, Republika Slovenija
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 1285; Downloads: 217
.pdf Full text (818,49 KB)

Search done in 0.87 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica