Search the digital library catalog

Abstract: V lončnem poskusu v rastlinjaku smo v letih 2014 in 2015 ugotavljali pojav nodozitet in trtne uši na koreninah različnih kombinacij (podlaga/cepič) Vitis L. ('Renski rizling', 'Johanniter', '5C'). Korenine vseh cepljenih kombinacij smo vsako leto v juniju inficirali s trtno ušjo (100 jajčec na lonček). Vsako leto, na koncu rastne dobe, pet mesecev po infekciji, smo pod optičnim mikroskopom prešteli primerke trtne uši v posameznih razvojnih fazah in nodozitete. Ugotavljali smo še kompatibilnost 14 različnih podlag s sorto 'Renski rizling'. Podlagi ’Alhäros’ in ’Novo Mexicana’ v naših razmerah nista bili kompatibilni s sorto 'Renski rizling' (propadle so vse cepljenke), pri ostalih kombinacijah pa je bil izplen nad 50 %. Največ nodozitet je bilo na koreninah podlage '5C', kar je bilo v nasprotju s pričakovanji. Najmanj nodozitet in osebkov trtne uši se je pojavilo pri kombinaciji cepiča '5C', cepljenega na sorto 'Renski rizling'. Število nodozitet na koreninah ni vplivalo na maso suhe snovi korenin in rozg (R²=0,0226).
Keywords: vinska trta, trtna uš, podlage, kompatibilnost, 'Renski rizling'
Published in DKUM: 10.09.2018; Views: 1121; Downloads: 123
Full text (2,99 MB)

Abstract: V letih 2002 in 2003 smo pri sortah 'Šipon' in 'Renski rizling' na lokacijah Litmerk in Kajžar v ljutomersko-ormoškem vinorodnem podokolišu ugotavljali vpliv redčenja grozdja na kakovost pridelka. Poskus je bil postavljen po metodi latinskega kvadrata s petimi obravnavanji: K (kontrola brez redčenja), A (odstranjen vsak tretji grozd na mladiki in priveski), B (ostal je en grozd na mladiki). Redčenje je bilo izvedeno v dveh terminih: T1 (tri tedne po polnem cvetenju) in T2 (pred mehčanjem jagod). V letu 2002 je bila pri sorti 'Šipon' masa grozdja pri obravnavanjih AT1 in BT1 manjša v primerjavi s kontrolo. V letu 2003 pa je bila masa grozdja pri obravnavanju AT2 večja v primerjavi z AT1 in BT1. Redčenje grozdja pri sorti 'Renski rizling' v letu 2002 ni vplivalo na maso grozdja, v letu 2003 pa je bila manjša masa grozdja pri prvem terminu redčenja (p≤0,05). Redčenje grozdja pri sorti 'Renski rizling' (2002, 2003) in sorti 'Šipon' (2003) ni vplivalo na parametre kakovosti pridelka. Pri sorti 'Šipon' smo ugotovili, da je redčenje grozdja (AT1, AT2 ter BT2) v letu 2002 vplivalo na večjo vsebnost sladkorja v primerjavi s kontrolo (p≤0,05). Ugotovili smo, da redčenje grozdja ni vplivalo na kakovost pridelka v letu 2003. Redčenje grozdja ni vplivalo na povečanje mase 100 jagod ter na število pečk v 100 jagodah. 'Šipon' in 'Renski rizling' sta imela nižjo vsebnost skupnih titracijskih kislin v letu 2003, v primerjavi z 2002, in višji pH (vpliv letnika).
Keywords: vinska trta, redčenje grozdja, 'Šipon', 'Renski rizling'
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 1484; Downloads: 91
Full text (787,24 KB)

Abstract: V letih 2009 in 2011 smo v podjetju Radgonske gorice d.d, pri sortah 'Renski rizling', 'Modri pinot' in 'Zweigelt', proučevali vpliv nadmorske višine (spodnja in zgornja stran vinograda) na razvojne faze in kemijski sestav grozdnega soka. Merjenje temperature grozdov, listov in zraka smo opravili pri sorti 'Renski rizling' dne 26. 8. 2011. Najvišja razlika v temperaturi zraka med spodnjim in zgornjim delom vinograda je bila ob 18.00, in sicer je bila za 1,8 °C višja na zgornji strani (34,2 °C). Masa 100 jagod je bila različna samo pri sorti 'Modri pinot', kjer je bila večja v spodnjem delu vinograda. Vsebnost skupnih titracijskih kislin je bila večja na spodnji strani vinograda, vsebnost sladkorja pa na zgornji strani vinograda. Najvišja pH vrednost grozdnega soka je bila pri sorti 'Modri pinot' (3,2). Dinamika razvoja fenoloških faz je bila hitrejša in zgodnejša pri vseh treh sortah na zgornji strani vinograda.
Keywords: vinska trta, nadmorska višina, 'Renski rizling', 'Modri pinot', 'Zweigelt'
Published in DKUM: 28.01.2013; Views: 2152; Downloads: 181
Full text (753,72 KB)