Search the digital library catalog

Abstract: Podjetništvo je ena ključnih značilnosti sodobnega gospodarstva in se lahko obravnava tako kot samostojna kot interdisciplinarna disciplina. Podjetništvo je opredeljeno kot ključ do uspeha, saj vsak posameznik, ki ustanovi novo poslovno organizacijo, vstopa v novo paradigmo podjetništva. Razlike med spoloma v podjetništvu so globalni problem, pri čemer imajo ženske manjše možnosti za podjetništvo kot moški. Neenakost spolov v podjetništvu vpliva na gospodarske, družbene in politične spremembe ter krepi stereotipe in pristranskosti, ki omejujejo udeležbo žensk v podjetništvu. Diplomsko delo se osredotoča na preučevanje razlik med spoloma in njihov vpliv na podjetništvo, kjer smo predstavili žensko podjetništvo ter stereotipe in predsodke v podjetništvu. V nadaljevanju smo opredelili pojem podjetnik/podjetnica, razlike med podjetnikom in podjetnico v Republiki Sloveniji ter prednosti in slabosti podjetništva. Na podlagi preučevanja razlik med spoloma v podjetništvu smo ugotovili, da obstajajo pomembne razlike v načinu vodenja in uspešnosti podjetij, ki jih vodijo moški in ženske. Moški podjetniki se pogosto soočajo z manjšimi stereotipi in predsodki v primerjavi z ženskami podjetnicami, kar jim omogoča lažji dostop do finančnih virov in poslovnih priložnosti. Kljub temu ženske podjetnice pogosto prinašajo edinstvene prednosti, kot so boljše medosebne veščine, večja empatija in boljša sposobnost upravljanja s časom, kar lahko prispeva k uspehu podjetja.
Keywords: Razlike med spoloma, podjetništvo, spolni stereotipi, spolna diskriminacija.
Published in DKUM: 13.06.2025; Views: 0; Downloads: 65
Full text (1,06 MB)

Abstract: Čustvena inteligentnost je pomemben dejavnik uspešnosti na različnih področjih otrokovega življenja, tudi učnih dosežkov. Zaradi manka raziskav v slovenskem okolju smo preučili povezanost med čustveno inteligentnostjo in učno uspešnostjo pri učencih ter analizirali razlike glede na spol in razred učencev. V raziskavi je sodelovalo 160 učencev drugega izobraževalnega obdobja, iz dveh podravskih osnovnih šol. Učno uspešnost učencev smo pridobili s poročanjem učencev o njihovih zaključnih ocenah, medtem ko smo podatke o čustveni inteligentnosti pridobili s pomočjo kratke oblike samoocenjevalnega vprašalnika TEIQue-SF (angl. Trait Emotional Intelligence Questionnaire-Short Form). Rezultati so pokazali, da se raven splošne čustvene inteligentnosti in dosežki na njenih štirih podlestvicah statistično značilno ne razlikujejo glede na spol in razred. Učenke so v primerjavi z učenci dosegale statistično značilno višjo učno uspešnost, medtem ko razlike med učenci 4., 5. in 6. razreda niso bile statistično značilne. Vse štiri komponente čustvene inteligentnosti (tj. psihološko blagostanje, samonadzor, čustvovanje in sociabilnost) so se med seboj značilno in visoko pozitivno povezovale. Samonadzor in čustvovanje sta bila šibko do zmerno in značilno pozitivno povezana z učno uspešnostjo, med tem, ko so se pozitivne povezave med psihološkim blagostanjem, sociabilnostjo in učno uspešnostjo kazale kot zanemarljive in niso bile statistično značilne.
Keywords: čustvena inteligentnost, učna uspešnost, učenci, razlike med spoloma, razlike med razredi
Published in DKUM: 04.06.2025; Views: 0; Downloads: 48
Full text (1,13 MB)

Abstract: Razlika med spoloma je prisotna v vsakdanjem življenju. Nič drugače ni pri kriminaliteti. V diplomskem delu je opravljen pregled literature o razlikah med spoloma na področju kriminalitete in zaporov. Kljub različnim potrebam so ženske storilke velikokrat enako obravnavane kot moški storilci, se pa tej problematiki posveča vedno več pozornosti. V diplomski nalogi so predstavljene razlike med moškim in ženskim zaporom v teoriji in praksi. Vse obsojene osebe lahko kazen prestajajo alternativno ali v zavodih za prestajanje kazni zapora. Pri prestajanju kazni v zaporu ima veliko vlogo vse zaporsko osebje in strokovni delavci, ki zaprte osebe poskušajo rehabilitirati in pripraviti na življenje zunaj zavoda. Zapor dosega svoj namen rehabilitacije takrat, ko se obsojene osebe same odločijo, da se bodo spremenile na bolje. V diplomskem delu so rezultati opravljenih strukturiranih intervjujev z zaposlenimi Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor in Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig. Rezultati intervjujev so potrdili, da sta si oba zavoda podobna na veliko področjih in da razlik med moškim in ženskim zaporom v Sloveniji ni veliko. Največja razlika bi bila ta, da je v Sloveniji samo en ženski zapor, in sicer na Igu, kjer prestajajo kazen obsojenke, pripornice in mladoletnice. Ženskih obsojenk je manj, zato potrebe po dodatnem ženskem zavodu za prestajanje kazni zapora ni. Se pa pojavlja velika težava v ženskem in moškem zavodu pri prostorskih problemih. Nobena stavba ni bila zasnovana za namen zapora, zato je želja po novih zavodih velika. Do takrat pa se morajo zaprte osebe in zaporsko osebje prilagajati različnim situacijam primerno.
Keywords: kazni, razlike med spoloma, zapori, zaporniki, zapornice, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 700; Downloads: 148
Full text (521,57 KB)

Abstract: V diplomskem seminarju smo podrobneje proučevali razlike med spoloma, ki nastajajo v podjetništvu na splošno ter še posebej glede usklajevanja poslovnega življenja s privatnim. Delo diplomskega seminarja smo razdelili na teoretični in empirični del. V prvem delu diplomskega seminarja smo poleg razlik med podjetniki in podjetnicami glede izbranih lastnosti proučevali tudi njihove motive za vstop v podjetništvo, prikazali smo tipične razlike v stilu komuniciranja in stilu vodenja. Na osnovi pregledane literature smo ugotovili, da so razlike med spoloma, ki nastajajo, lahko posledica vzgoje, načina dojemanja spolov ter prenašanje stereotipnih vzorcev na otroka že v prvih letih življenja ter šolanja, ter da zato moški in ženske različno razvijemo svoja prepričanja in mnenja o svojih pravicah ter dolžnostih v kasnejših obdobjih svojega življenja: tako prihaja do razlik na delovnih mestih kot tudi pri usklajevanju poslovnega in privatnega življenja podjetnikov in podjetnic. V veliki meri v našem okolju še vedno velja splošno prepričanje, da so za gospodinjstvo ter za skrb za otroke odgovorne ženske. V drugem delu diplomskega seminarja smo na podlagi opravljenih intervjujev prikazali nekaj primerov razlik med spoloma v podjetništvu oziroma ugotavljali, ali jih intervjuvanci sploh zaznajo ter kako uspešno podjetniki in podjetnice usklajujejo svoje poslovno in privatno življenje. Predpostavljali smo, da zaradi (pre)velikega obsega poslovnih obveznosti ne zmorejo vedno ugodno usklajevati poslovnega življenja s privatnim, kar lahko ima negativne posledice na delovni proces podjetnika, kakor tudi na posameznike v njihovem privatnem življenju. Večino podatkov, ki smo jih pridobili z anketo, smo predstavili grafično. Z intervjuji podjetnic smo pridobili širša mnenja o razlikah med spoloma in motivih za vstop v podjetništvo ter uspešnosti usklajevanja poslovnega življenja s privatnim, med njimi pa ni velikih odstopanj.
Keywords: Podjetništvo, razlike med spoloma, motivi, ravnovesje med poslovnim in privatnim življenjem.
Published in DKUM: 13.07.2020; Views: 925; Downloads: 0

Abstract: V diplomskem projektu obravnavamo plačne razlike, glavna tematika pa je plačna vrzel med spoloma. Predvsem nas zanima, kateri so poglavitni dejavniki plačnih razlik med moškimi in ženskami in ali so ženske na trgu dela še vedno obravnava kot ekonomsko manj vredne. Z drugimi besedami, ali delodajalci diskriminirajo žensko polovico populacije in je ne želijo zaposliti, ker menijo, da niso sposobne opravljati določenih delovnih mest, ali je treba razloge za plačne razlike iskati kje drugje. Enakopravnost spolov na trgu dela je namreč pomembna tako za vse posameznike kot tudi za družbo kot celoto, saj lahko z enakopravnim obravnavanjem obeh spolov dosegamo višjo učinkovitost na trgu. Diplomski projekt je razdeljen na štiri sklope. V prvem delu predstavljamo poglavitne značilnosti trga dela in njegove posebnosti. Drugi del zajema pojasnjevanje dejavnikov, ki vplivajo na plačne razlike. V tretjem delu sledi analiza podatkov za Slovenijo, Nemčijo, Avstrijo in Hrvaško, v zadnjem delu pa s pomočjo izbranih študij te podatke podrobneje preučimo in iščemo razloge za obstoječe situacije. Skozi analizo pridemo do ugotovitev, da so plačne razlike med spoloma v Nemčiji in Avstriji precej visoke, v Sloveniji in na Hrvaškem pa so glede na evropsko povprečje nizke. Različne razloge za to predstavljamo skozi celotno delo.
Keywords: trg dela, plača, plačne razlike, plačna vrzel med spoloma, evropska gospodarstva
Published in DKUM: 06.12.2019; Views: 1522; Downloads: 200
Full text (1,48 MB)