| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Testiranje strupenosti odpadnih vod z zeleno algo Pseudokirchneriella subcapitata
Petra Arh, 2018, master's thesis

Abstract: V skladu z določili splošne emisijske uredbe je v industrijski odpadni vodi potrebno določiti izbrane kemijske parametre in tudi strupenost za vodni organizem Daphnia magna, ki spada v skupino nižjih rakov. V primeru, kadar so v odpadni vodi prisotni herbicidi, bi za realnejšo oceno okoljskega tveganja bilo primerneje testirati strupenost na drugih vrstah organizmov, kot so zelene alge. V magistrski nalogi smo obravnavali učinek različnih odpadnih vod in herbicida terbutilazina na vodni ekosistem. Naš namen je bil raziskati in utemeljiti uvedbo testa strupenosti z zeleno algo Pseudokirchneriella subcapitata v slovensko zakonodajo. Teste strupenosti z vodno bolho smo izvedli v skladu s standardno metodo SIST EN ISO 6341:2013, test zaviranja rasti sladkovodnih alg pa s standardno metodo SIST EN ISO 8692:2012. Testiranim vzorcem smo s standardizirano metodo določili EC50 v primeru testa z vodno bolho Daphnia magna in ErC50 v primeru testa z zeleno algo Pseudokirchneriella subcapitata. Ugotovili smo, da odpadne vode različno učinkujejo na mobilnost vodne bolhe in na rast zelenih alg. Herbicid terbutilazin tudi pri najvišjih koncentracijah ni izkazal strupenih učinkov na vodno bolho, na alge pa je deloval zaviralno pri vseh uporabljenih koncentracijah.
Keywords: Pseudokirchneriella subcapitata, terbutilazin, odpadne vode, zakonodaja, EC50, ErC50
Published in DKUM: 20.09.2018; Views: 1387; Downloads: 135
.pdf Full text (2,33 MB)

2.
VPLIV IZBRANIH TRIAZOLOV NA ALGO PSEUDOKIRCHNERIELLA SUBCAPITATA (KORSHIKOV) F. HINDAK
Barbara Hajnžič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem določala strupenost triazolov za enocelično zeleno algo Pseudokirchneriella subcapitata in določila vrednosti ErC50 in NOEC. Za določanje sem uporabila standardno metodo OECD 201, pri čemer sem kulturo enoceličnih zelenih alg v času eksponentne rasti za 72 ur izpostavila različnim koncentracijam izbranih triazolov. ErC50 in NOEC vrednosti sem izračunala iz podatkov poskusa in ugotovila, da so v skladu s sicer redkimi podatki iz literature. Dobljene rezultate sem ovrednotila in jih razvrstila v skladu s kemijsko zakonodajo REACH oziroma s pomočjo Uredbe o razvrščanju, označevanju in pakiranju kemikalij (CLP) ter ugotovila, da niti eden izmed obravnavanih triazolov ne predstavlja akutne, torej kratkotrajne nevarnosti za algo Pseudokirchneriella subcapitata. Večina obravnavanih triazolov spada v kategorijo kroničnosti 2 z 72 urnim ErC50 med 1 in 10 mg/l.
Keywords: Pseudokirchneriella subcapitata, triazoli, testi strupenosti za vodne organizme, ErC50, NOEC
Published in DKUM: 27.05.2015; Views: 2057; Downloads: 129
.pdf Full text (1,64 MB)

3.
Vpliv izbranega dezinfekcijskega sredstva in protirakavega zdravila na algo Pseudokirchneriella subcapitata (Korshikov) F. Hindák
Maja Ženko, 2014, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, kakšen je vpliv dezinfekcijskega sredstva (kvarterne amonijeve spojine benzalkonijev klorid (BAC)) na enocelično sladkovodno algo Pseudokirchneriella subcapitata. BAC se uporablja kot dezinfekcijsko sredstvo ter je prisoten v številnih drugih proizvodih, njegova svetovna letna poraba pa se ocenjuje na 500.000 ton (CESIO, 2004). Zabeležene koncentracije v okolju so med 0,2 in 3,0 µg/L (Martinez-Carballo et al, 2007a,b). V okolju pride BAC v stik z vodnimi organizmi. Preučevali smo njegov vpliv na algo Pseudokirchneriella subcapitata, saj so primarni producenti temelj prehranjevalne verige, zato bi lahko imele spremembe v tej združbi vpliv na celoten ekosistem. Eksperimentalni del smo izvedli v skladu z navodili OECD TG 201 (2011). Ugotovili smo, da je BAC v koncentracijah nad 0,052 mg/L (EC20) toksičen za to algo, saj povzroči statistično značilno inhibicijo rasti alge. Z višanjem koncentracije BAC nad to vrednostjo se je sigmoidno povečevala stopnja inhibicije rasti. V naravi so snovi po navadi prisotne v mešanicah, zato smo si izbrali BAC kot modelno dezinfekcijsko sredstvo in 5-FU kot modelno protirakavo zdravilo. Protirakavo zdravilo 5-FU je namreč eno izmed najpogosteje uporabljanih zdravil za zdravljenje rakavih obolenj in se najpogosteje aplicira v bolnišnicah (Kovalova, 2009). Kot dezinfekcijsko sredstvo za površine se v bolnišnicah pogosto uporablja BAC (Kümmerer, 2001), zato se pričakuje, da je v bolnišničnih iztokih in posledično tudi v okolju, prisotna mešanica BAC in 5-FU. Ugotovili smo, da je mešanice teh dveh snovi za izbrano algo bolj toksična od posameznih komponent, razen v primeru BAC pri vrednosti EC90, pri kateri je bila toksičnost za algo višja kot pa v mešanici s 5-FU. Učinek mešanice 5-FU in BAC smo primerjali z oceno toksičnosti mešanic, ki jo podajata dva matematična modela, model seštevka koncentracij in model neodvisnega delovanja. Ugotovili smo, da noben izmed modelov ne poda pravilne ocene toksičnosti za to mešanico pri koncentracijah nad EC20, saj so eksperimentalni rezultati po 72 urah pokazali višjo toksičnost mešanice za P. subcapitata, kot pa jo predvidevata uporabljena modela. Dobljeni rezultati so pokazali, da BAC pri koncentracijah, ki so prisotne v okolju lahko vpliva na alge. Zmes BAC in 5-FU pri koncentracijah ugotovljenih v bolnišničnih odpadnih vodah zaradi sinergističnega delovanja predstavlja večje tveganje za alge kot posamezna snov.
Keywords: protirakava zdravila, kvarterne amonijeve spojine, ekotoksikologija, Pseudokirchneriella subcapitata
Published in DKUM: 25.09.2014; Views: 2219; Downloads: 191
.pdf Full text (1,85 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica