| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Bismarck ustanovitelj nemškega imperija
Primož Grašič, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava življenje Otta von Bismarcka. Kot sin ponižnega očeta in matere iz srednjega sloja, čigar predniki so pustili svoj pečat v zgodovini, si je tudi Bismarck prizadeval, da bi se vtisnil v v spomin zgodovine. Otto Leopold Eduard von Bismarck se je rodil 1. aprila 1815 v Schönehausenu. Imel je precej težavno otroštvo. Otto naj bi svojega očeta Ferdinanda ljubil bolj kot mamo Wihelmino, ki ga je vpisala v najboljšo srednjo šolo Graue Kloster v Berlinu Po končani srednji šoli ga je Wilhelmina poslala v kraljestvo Hanover, kjer je obiskoval univerzo v Göttingenu. Maja 1835 je opravil zaključni izpit, po katerem se je usposobil za državno službo v Prusiji. Leta 1851 je postal poslanec v pruskem deželnem zboru, 1859 pruski poslanik v Petrogradu in 1862 v Parizu. Istega leta je postal pruski kancler. Od takrat naprej si je prizadeval za združitev Nemčije pod okriljem Prusije in nato krepitev in širjenje nemškega cesarstva. Sprva je korenito reorganiziral in moderniziral pruske oborožene sile. Leta 1864 je dosegel, da je Prusija skupaj z Avstrijo napadla Dansko in Prusiji priključil Schleswig. Leta 1866 je premagala Avstrijo in vzela pod svoje okrilje še severne nemške državice. Istega leta je Bismarck ustanovil Severnonemško konfederacijo. Leta 1870 je izzval francosko-prusko vojno in po zmagi priključil pod okrilje Prusije še južne nemške države. 18. januarja 1871 so v Versaillesu Nemčijo razglasili za cesarstvo, pruskega kralja Viljema I. pa za cesarja. Leta 1873 je sklenil zvezo treh cesarjev (z Avstro-Ogrsko in Rusijo) in na ta način hotel osamiti Francijo. Rusija je kmalu izstopila iz zveze, zato je 1882 ustanovil podobno zvezo z Italijo in Avstro-Ogrsko. Leta 1885 je pridobil nekaj afriških kolonij in sklenil z Rusijo varnostni pakt. V notranji politiki se je opiral na junkerje (zemljiško plemstvo v Prusiji) in velike kapitaliste; skušal je vzpostaviti in utrditi pruski militaristični absolutizem. S katoliško cerkvijo na nemškem jugu se je zapletel v t. i. kulturkampf. Boril se je tudi proti delovanju socialistov in proti politični svoboščinam; v ta namen je 1878 izdal "Izjemni zakon", ki je prepovedal delovanje socialnih demokratov. Leta 1890 je po prepiru s cesarjem Viljemom II. odstopil. Umrl je 30. julija 1898 v Friedrichsruhu! v Nemškem cesarstvu.
Keywords: Otto von Bismarck, prusko(nemški) diplomat, politik, kancler, Prusija, Nemčija
Published: 11.03.2021; Views: 82; Downloads: 23
.pdf Full text (2,11 MB)

2.
Odnosi brandenburškega kneza elektorja friderika viljema i. s francoskim kraljem ludvikom xiv. in svetorimskim cesrjem leopoldom i.
Nejc Senekovič, 2020, master's thesis

Abstract: V letu 1640 vodenje volilne kneževine Brandenburg-Prusija prevzame knez elektor Friderik Viljem I. Brandenburški (1620–1688). Govorimo o času, ko je bila volilna kneževina na robu propada zaradi še vedno trajajoče tridesetletne vojne. Friderik se je v svoji oseminštiridesetletni vladavini posvetil notranjemu boju za oblast. Za uvedbo absolutizma je moral sprva obračunati s stanovi in si zagotoviti njihovo naklonjenost. Kasneje je državo zavaroval pred tujimi osvajalci in izvedel njeno trajno stabilizacijo s pospeševanjem gospodarstva in trgovine. Vanjo je pripeljal tuje investicije in uvedel najnovejši model urjenja vojske. Prav zaradi vojaške moči je država pričela uživati status resne politične sile na evropskem kontinentu. Knez elektor Friderik Viljem velja za utemeljitelja absolutizma v Brandenburgu-Prusiji, in hkrati za promotorja pretkane zunanje politike med evropskimi velesilami. Z njeno pomočjo je uspešno sklepal donosna zavezništva s francoskim vladarjem Ludvikom XIV. in cesarjem Leopoldom I. Habsburškim. Vsa sklenjena zavezništva so služila izključno namenu stabilizacije in suverenosti njegove države.
Keywords: Zgodovina Evrope, 17. stoletje, Friderik Viljem I. Brandenburški, Brandenburg-Prusija, politični odnosi, 1620–1688.
Published: 21.07.2020; Views: 197; Downloads: 45
.pdf Full text (2,56 MB)

3.
4.
HUMBOLDTOVA REFORMA ŠOLSTVA IN NOVOHUMANIZEM
Peter Regoršek, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava reforme srednješolskega in še posebej visokošolskega izobraževalnega sistema na nemških tleh na začetku 19. stoletja. Poglavitni namen naloge je prikazati pruske šolske reforme, katerih glavni avtor je bil Wilhelm von Humboldt, in visokošolski sistem, ki je nastal kot posledica teh reform, primerjati s tem, kar je od njega ostalo po bolonjski reformi. Seveda ne smemo pozabiti na novohumanizem, ki je precej vplival na vsebino samih reform. Uporabljeni so bili sekundarni viri, saj primarni viri pri nas niso na voljo, naloga pa bralcu omogoča jasen pogled na razvoj pruskih šolskih reform in vpliv neoliberalizma na izobraževanje ob koncu 20. stoletja in še posebej po bolonjskem procesu.
Keywords: Prusija, Humboldt, novohumanizem, šolske reforme, neoliberalizem, bolonjska prenova
Published: 08.06.2016; Views: 850; Downloads: 103
.pdf Full text (690,29 KB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica