1. Vpliv načina izolacije DNA iz svežih in liofiliziranih listov slive (Prunus domestica L.) na uporabnost DNA za nadaljnje genetske analizeNika Šenveter, 2022, master's thesis Abstract: V letu 2020 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru (laboratorij za genetiko) opravili poskus, kjer smo proučevali vpliv petih različnih metod izolacije DNA (izolacija s CTAB iz svežih in liofiliziranih listov, izolacija s CTAB in dodanim PIA reagentom, izolacija z Genomic DNA Purification Kit - Monarch® ter izolacija z GenEluteTM Plant Genomic DNA Miniprep Kit - Sigma®) iz listov slive (Prunus domestica L.) na kakovost izolirane DNA. Rezultati so pokazali, da ima način izolacije statistično značilen vpliv na čistost in koncentracijo DNA. Najčistejša DNA je bila izolirana s kompletom Sigma, pri katerem je povprečna vrednost spektrofotometrije odstopala od optimalnega razmerja A260 / A280 le za 0,17. Med izolacijami DNA po metodi CTAB je bila najvišja povprečna koncentracija DNA izmerjena pri izolaciji s CTAB in dodanim PIA reagentom (486,4 ng/µL), najnižja pa pri izolaciji s CTAB iz liofiliziranih listov (256,5 ng/µL). Pri izolaciji DNA s kompletom Monarch je bila izmerjena višja povprečna koncentracija (18,09 ng/µL) kot pri kompletu Sigma (8,92 ng/µL).
Keywords: izolacija DNA, CTAB, Prunus domestica, čistost DNA, koncentracija DNA
Published in DKUM: 20.07.2022; Views: 778; Downloads: 59
 Full text (2,47 MB) |
2. Uporaba morfoloških lastnosti listov pri določanju genotipov ekstenzivnih ringlojevAnja Mesiček, 2020, undergraduate thesis Abstract: Vzorčenje 30 akcesij ringlojev iz genske banke FKBV, ki se nahaja na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor, je potekalo poleti leta 2017. Iz zunanjih delov krošenj smo nabrali vzorce listov in ugotavljali ali obstajajo razlike med posameznimi genotipi v vsaj eni kvantitativni lastnosti listov, ki bi jih lahko kasneje z zanesljivostjo uporabili pri morfološki determinaciji in opisu ekstenzivnih ringlojev. Izmerili oz. določili smo 20 deskriptorjev, povzetih po UPOV-u (npr. dolžina listne ploskve, premer listne ploskve, dolžina listne konice itd.), nato pa z modusi (vrednosti, ki se največkrat ponovijo) opisali razlike med njimi in katera vrednost se znotraj razredov največkrat pojavlja. Listi pri različnih genotipih ekstenzivnih ringlojev so si sicer dokaj podobni, vendar obstajajo med njimi očitne razlike v povezavi z njihovimi kvantitativnimi in kvalitativnimi lastnostmi. Za razločevanje med akcesijami bi bile najbolj zanesljive naslednje lastnosti: razmerje med dolžino in širino listne ploskve, kot pri vrhu listne ploskve, dolžina konice na vrhu listne ploskve, oblika baze listne ploskve, oblika listnega roba (nazobčanost, nažaganost), globina žleba listnega peclja, položaj nektarijev in delno tudi dominantna barva zgornje strani listne ploskve.
Keywords: ringlo, morfološke značilnosti, listi, deskriptorji, Prunus Domestica L.
Published in DKUM: 23.09.2020; Views: 1032; Downloads: 63
Full text (2,14 MB) |
3. Morfogenomska karakterizacija sliv (Prunus domestica L.), vključenih v gensko banko koščičarjevAnja Kac, 2020, undergraduate thesis Abstract: Na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je bilo v letu 2018 in 2019 vzorčenih 40 dreves sliv. Leta 2018 so se začela vzorčenja plodov. Prva drevesa so bila vzorčena v sredini julija in zadnja v začetku avgusta. Leto kasneje, konec marca 2019, se je začelo vzorčenje cvetov tistih dreves, katerih plodovi so bili vzorčeni, sam proces pa je bil zaključen v začetku aprila. Izvedene so bile meritve različnih parametrov, kot so dimenzija (višina, širina), dlakavost, barva kožice ploda, spojenost mesa s koščico, oblika venčnih listov, velikost cvetnega peclja itd. Za interpretacijo rezultatov so bile uporabljene smernice za izvajanje poskusov izrazitosti, enotnosti in stabilnosti evropskih sliv (Prunus domestica L.), ki jih je izdala Mednarodna zveza za zaščito novih sort rastlin (UPOV) leta 2002 v Ženevi. Smernicam so bile dodane tudi nekatere modifikacije, zgolj za lažje interpretiranje rezultatov. Proučene so bile posamezne akcesije sliv iz genske banke koščičarjev ter opredeljene morfogenomske karakteristike le teh.
Keywords: sliva, Prunus domestica, deskriptorji, cvet, plod
Published in DKUM: 07.09.2020; Views: 1078; Downloads: 112
Full text (4,75 MB) |
4. Vpliv termina na količino in čistost izolirane dna iz listov sliv (prunus domestica l.) in bezgov (sambucus spp.)Sara Fekonja, 2019, master's thesis/paper Abstract: V naši raziskavi, ki je potekala v letu 2018 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor (laboratorij za genetiko), smo primerjali dve različni metodi izolacije DNA: klasično metodo CTAB (cetil trimetil amonijev bromid) in metodo CTAB z dodanim PVP (polivinilpirolidon), proteinazo in RNazo, ki smo jo poimenovali metoda PVP. Oba protokola smo uporabili pri dveh rastlinskih vrstah: pri slivah (Prunus domestica L.) in pri bezgu (Sambucus spp.). Izolacijo DNA smo izvajali v pomladnih in jesenskih mesecih, saj nas je zanimala razlika v količini in čistosti izolirane DNA v povezavi s starostjo oziroma zrelostjo rastlinskih tkiv (listov). Ugotovili smo, da je koncentracija izolirane DNA bezga in sliv višja pri rastlinskem materialu, ki je bil nabran v pomladanskem obdobju, kot pa pri listih, ki so bili nabrani v septembru. Ugotovili smo tudi, da izbira genotipa vpliva na koncentracijo izolirane DNA. Rezultati namreč kažejo, da smo večjo količino DNA izolirali pri bezgu, saj je bila povprečna izmerjena koncentracija DNA pri bezgu 496,4 ng/μl, pri slivah pa 69,34 ng/μl.
Keywords: Sambucus ssp. / Prunus domestica L. / izolacija DNA / CTAB / PVP
Published in DKUM: 22.02.2019; Views: 1552; Downloads: 169
Full text (3,43 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. MOLEKULSKA ANALIZA AKCESIJ SLIV (Prunus domestica L.) Z UPORABO MIKROSATELITSKIH MARKERJEVJanja Kotnik, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Ohranjanje in varovanje starih tradicionalnih sort in genotipov sliv (Prunus domestica L.) je bistvenega pomena za ohranjanje biodiverzitete ter vzdrževanje rastlinskih genetskih virov. Genetske materiale hranijo genske banke, ki so namenjene za učinkovito in kakovostno ohranjanje akcesij za daljše časovno obdobje. V raziskavo smo vključili 15 akcesij sliv, ki so locirane v genski banki Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Namen diplomskega dela je bil ovrednotiti sorodnost med starimi genotipi sliv z uporabo molekulskih markerjev in morebitne duplikate izločiti iz uradne evidence genske banke FKBV. Ugotavljali smo tudi, ali lahko mikrosatelitske lokuse, ki so bili najdeni pri češnjah (Prunus avium L.), zaradi istega botaničnega rodu uporabimo tudi pri slivah. Na šestih mikrosatelitskih lokusih EMPA001, EMPA002, EMPA003, EMPA004, EMPA011 in EMPA029 smo pri 15 preučevanih genotipih sliv skupaj namnožili 46 polimorfnih alelov, v povprečju 7,666 alela na lokus. Genetske razdalje analiziranih akcesij smo izračunali z Diceovim koeficientom in izdelali dendrogram. Mikrosatelitske lokuse, najdene pri češnjah, smo uspešno uporabili za analize pri slivah. Med 15 analiziranimi akcesijami nismo našli duplikatov.
Keywords: akcesija slive, Prunus domestica L., molekulski markerji, mikrosateliti, genetska sorodnost
Published in DKUM: 03.03.2015; Views: 2630; Downloads: 220
Full text (1,29 MB) |
10. VPLIV STOPNJE ZRELOSTI NA VSEBNOST SKUPNIH FENOLOV V IZBRANIH SORTAH SLIV (Prunus domestica L.)Katja Lukač, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo spremljali vsebnost skupnih fenolov v času zorenja različnih sort sliv ('Čačanska lepotica', 'Hanita', 'Stanley', 'Tophit' in 'Valor'). Vzorčenje je potekalo v Sadjarskem centru Maribor - Gačnik v letu 2007. Povprečen vzorec je predstavljalo 50 naključno izbranih plodov odvzetih v 2-3 dnevnih presledkih. Plodove smo razkoščičili, homogenizirali in do ekstrakcije hranili v zamrzovalni omari. Vzorce smo ekstrahirali z vodno raztopino acetona (aceton : voda, 70 : 30, v/v) in v ekstraktih določili vsebnost skupnih fenolov spektrofotometrično s Folin – Ciocalteau metodo. V času optimalne zrelosti je bila najvišja vsebnost skupnih fenolov izmerjena pri sorti 'Valor' (127 mg ekvivalentov galne kisline izražene kot mg GAE/100 g sveže mase (SM)), sledile so sorte 'Tophit' (104 mg GAE/100 g SM), 'Čačanska lepotica' (83,5 mg GAE/100 g SM) in 'Stanley' (39,0 mg GAE/100 g SM). Med dozorevanjem 'Čačanske lepotice' se vsebnost skupnih fenolov ni značilno spremenila, medtem ko smo pri sortah 'Valor' in 'Hanita' izmerili statistično pomembno zvišanje vsebnosti skupnih fenolov pri zadnjem terminu vzorčenja. 'Tophit' je pokazal najvišjo vsebnost skupnih fenolov pri optimalni zrelosti. Izmerjena vrednost je bila značilno različna samo od vrednosti določene v prvem terminu vzorčenja. 'Stanley' je bila edina sorta, ki je imela najnižjo izmerjeno vrednost skupnih fenolov pri optimalni zrelosti. Razlike v vsebnosti skupnih fenolov lahko glede na to, da so bile vse sorte pridelane na podoben način in vzorčene na isti lokaciji, pripišemo genetski variabilnosti.
Keywords: slive ( Prunus domestica L.) / skupni fenoli / zorenje
Published in DKUM: 13.10.2011; Views: 2381; Downloads: 157 (2 votes)
Full text (492,31 KB) |
