| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 136
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv zakonodaje na varnost cestnega prometa : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Martin Zgonec, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo proučuje številne aspekte sistemske spremembe zakonodaje na področju prometne varnosti cestnega prometa leta 2011. Poseben poudarek se nanaša na spremembe novele Kazenskega zakonika (KZ-1B, 2011), ki je kaznivo dejanje predrzne vožnje v cestnem prometu preimenovala v nevarno vožnjo v cestnem prometu, ki je kot blanketna norma zapisana v 324. členu Kazenskega zakonika (KZ-1B, 2011). Na podlagi pregleda sodne prakse ugotavljam, da bi morala slovenska zakonodaja določati ustrezen normativni okvir za razločevanje med prekrški in kaznivimi dejanji s področja cestnoprometnega prava ter med kaznivima dejanjema povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in nevarno vožnjo v cestnem prometu, ki v zakonu niso jasno opredeljeni. Na podlagi analize statističnih podatkov lahko opredelimo še nekaj drugih pomembnih zaključkov. Kljub splošnem trendu upadanja števila mrtvih v cestnem prometu od leta 2011, ko smo sprejeli novo prometno zakonodajo, smo še daleč od zastavljene vizije nič, kot tudi od zastavljenih strateških ciljev v nacionalnih programih za obdobji 2013-2022 in 2023-2030 (Javna agencija RS za varnost prometa, 2023). Statistični podatki števila umrlih in hudo poškodovanih pa kažejo tudi na dva pomembna trenda (starejši od 64 let in vozniki e-skirojev), ki jih mora cestna zakonodaja nadaljnjo nagovoriti.
Keywords: cestni promet, cestnoprometna zakonodaja, prometna varnost, prometne nesreče, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.04.2024; Views: 138; Downloads: 20
.pdf Full text (1,22 MB)

2.
Medical expertise in cervical spinal injuries
Peter Kadiš, 2016, review article

Keywords: poškodbe, vratna hrbtenica, prometne nesreče, izvedensko mnenje
Published in DKUM: 11.04.2024; Views: 50; Downloads: 1
.pdf Full text (82,22 KB)
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document!

3.
4.
Nudenje prve pomoči s strani policistov in usklajenost reševalnih ekip pri prometnih nesrečah
Gregor Lahajnar, 2007, published professional conference contribution

Keywords: cestni promet, prometne nesreče, prva pomoč, reševanje, reševalne ekipe, policisti
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 108; Downloads: 1
.pdf Full text (721,36 KB)

5.
Vključevanje sistema zaščite, reševanja in pomoči ob množičnih nesrečah na avtocesti
Zvezdan Božič, 2007, published scientific conference contribution

Keywords: promet, cestni promet, prometne nesreče, reševanje, avtoceste
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 80; Downloads: 1
.pdf Full text (751,55 KB)

6.
Proaktivno patruljiranje v prometu
Marko Urh, Milan Pagon, 2005, published scientific conference contribution

Keywords: policija, policijsko delo, policijske patrulje, promet, prometne nesreče, proaktivno patruljiranje
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 99; Downloads: 2
.pdf Full text (399,02 KB)

7.
Vpliv utrujenosti na profesionalne voznike Bosne in Hercegovine : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Dejana Perković, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na problematiko utrujenosti pri profesionalnih voznikih in možnosti, kako to zmanjšati. Profesionalni vozniki predstavljajo pomembno kategorijo voznikov, ker so vsak dan zastopani v prometu, prevažajo potnike ali blago in je njihova odgovornost na zelo visoki ravni. Zaradi velike odgovornosti in dolgih voženj so profesionalni vozniki zelo pogosto pod vplivom utrujenosti. Dejstvo je, da se danes 20–50 % prometnih nesreč z gospodarskimi vozili zgodi ravno zaradi utrujenosti, zato lahko rečemo, da je utrujenost pomemben dejavnik prometne varnosti. Raziskave o utrujenosti kot dejavniku prometne varnosti so še v fazi razvoja. Vendar je ta kazalnik še posebej pomemben za ugotavljanje varnosti dela transportnega podjetja, a predvsem kakovosti dela profesionalnih voznikov. Glavni namen diplomskega dela je prikazati vplivne dejavnike in prisotnost utrujenosti pri profesionalnih voznikih, zaposlenih v transportnih podjetjih v Bosni in Hercegovini. Da bi ugotovili dejansko stanje v transportnih podjetjih, je bila opravljena raziskava med profesionalnimi vozniki v Bosni in Hercegovini. Rezultati kažejo, da večina voznikov vozi več, kot dovoljuje zakonodaja. Pri najpogostejših ukrepih za odpravo utrujenosti, in sicer zaspanosti, ki se pojavi med vožnjo, so rezultati raziskave pokazali, da vozniki najpogosteje uporabljajo pogovor (z družino, s sodelavci), pitje kave ali drugih kofeinskih/energijskih pijač ter poslušajo glasbo. Odpiranje oken je tudi eden od najpogostejših ukrepov, ki jih izvedejo. Vendar vozniki ne izvajajo najučinkovitejšega ukrepa proti zaspanosti in utrujenosti, in sicer tovornjaka ne ustavijo in ne počivajo. Prav tako smo glede na rezultate ankete ugotovili, da večina voznikov vozi ob koncih tedna, predvsem zato, ker tako zahteva podjetje. Z nadaljnjo analizo smo ugotovili, da vožnja ob koncu tedna vpliva na pojav utrujenosti. Na podlagi obstoječega stanja in pregleda tujih izkušenj smo podali predloge ukrepov za odpravo ali zmanjšanje utrujenosti. Kot možne rešitve predlagamo izvedbo izobraževanj in kampanje za profesionalne voznike enkrat ali dvakrat letno, da se poveča ozaveščenost o negativnem vplivu utrujenosti in predlagajo koristni ukrepi, ki bi jih vozniki lahko uporabili za premagovanje utrujenosti. Zelo pomembno je tudi ozaveščanje podjetij o negativnem vplivu utrujenosti na voznike. Kot rešitev predlagamo tudi strožji nadzor na strani policije in spremljanje voznikov na strani podjetja, da vozniki ne bi vozili več, kot je predpisano.
Keywords: prometna varnost, utrujenost, profesionalni vozniki, prometne nesreče
Published in DKUM: 19.02.2024; Views: 199; Downloads: 10
.pdf Full text (1,93 MB)

8.
Prometno varnostna analiza infrastrukturnih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti na prehodih za pešce : magistrsko delo
Damjan Pungaršek, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena problematika prometne varnosti na prehodih za pešce v Republiki Sloveniji in na obravnavanem odseku na Ljubljanski ulici v Mestni občini Maribor ter opravljena analiza prometnih nesreč na prehodih za pešce z udeleženimi pešci v letih od 2009 do 2019. Opisali smo infrastrukturne ukrepe za izboljšanje prometne varnosti na prehodih za pešce ter naprave za umirjanje prometa. Na obravnavanem odseku na Ljubljanski ulici v Mestni občini Maribor smo prikazali in ugotavljali, kakšna je infrastrukturna situacija na prehodih za pešce z vidika prometne varnosti pešcev. Na osnovi obstoječega stanja in ukrepov na izbranem odseku smo predlagali nove ukrepe na podlagi le teh, ki bi bili izboljšava že obstoječih in uvedba novih. V delu so predstavljene dobre in malo manj dobre rešitve na področju infrastrukturnih ukrepov na prehodih za pešce in predstavljene dobre prakse na drugih prehodih za pešce v Mariboru, ki bi ji veljalo slediti tudi na obravnavanem odseku za večjo prometno varnost pešcev.
Keywords: prometne nesreče, promet pešcev, pešci, ukrepi in naprave za umirjanje prometa, prehod za pešce
Published in DKUM: 19.05.2023; Views: 437; Downloads: 54
.pdf Full text (4,97 MB)

9.
Prednosti in slabosti uporabe varnostnega pasu med vožnjo z osebnim avtomobilom
Mojca Dovnik, 2022, final research report

Keywords: prometne nesreče, varnostni pas, alkohol, vzorci poškodb, sodna medicina
Published in DKUM: 27.01.2023; Views: 357; Downloads: 12
.pdf Full text (1,11 MB)

10.
Reševalni pas ob zastoju na avtocestah in hitrih cestah : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Matic Visočnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V raziskavi smo proučevali reševalni pas ob zastoju na avtocestah in hitrih cestah. S pomočjo statističnih metod smo ugotavljali, kako prometne nesreče vplivajo na pretočnost prometa na avtocestah in hitrih cestah. Proučili in primerjali smo različne prometne ureditve držav članic Evropske unije ob zastojih na avtocesti ali hitri cesti. Ugotovili smo, da od 27 držav Evropske unije reševalni pas uporablja le 10 držav. Z anketnim vprašalnikom smo preverjali demografske značilnosti in strokovno usposobljenost anketiranih. Anketirani so podali subjektivno mnenje o njihovem ravnanju in ravnanju drugih voznikov v prometu. S pomočjo opisnih statistik smo prišli do spoznanja, da vsi anketirani poznajo pojem reševalni pas, prav tako se 90 % anketiranih v primeru zastoja vedno pravilno razvrsti. Na osnovi zapisanih rezultatov lahko zaključimo, da se stanje na področju poznavanja in upoštevanja pravil reševalnega pasu v Sloveniji izboljšuje. Na podlagi vseh zapisanih ugotovitev bomo tako podali predlog o poenotenju pravil na ravni Evropske unije, celoviti spremembi izobraževanja starejših voznikov in infrastrukturnih spremembah.
Keywords: reševalni pas, zastoji, prometne nesreče, prometna varnost, vozniki
Published in DKUM: 11.01.2023; Views: 546; Downloads: 106
.pdf Full text (2,40 MB)

Search done in 1.46 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica