| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Razlikovalna raba samostalnika v osrednje- in vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku, Samostalnik v Matejevem evangeliju Primoža Trubarja in Števana Küzmiča
Sintja Lamut, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja razlikovalno rabo samostalnika v osrednje- in vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku. Predstavitev rabe temelji na analizi dveh prevodov Matejevega evangelija, in sicer Trubarjevega in Küzmičevega. V uvodu sta na kratko predstavljena oba slovenska protestantska pisca, Primož Trubar in Števan Küzmič, značilnosti njunega jezika, pisavi, ki sta jo uporabljala, pobude za nastanek Matejevega evangelija in krajša predstavitev le-tega. Samostalniki, ki so izpisani iz Matejevega evangelija, so analizirani na oblikoslovni in glasoslovni ravni. Analiza temelji na primerjalnem izpisu strocerkvenoslovanskih samostalnikov s Trubarjevimi (1555) in Küzmičevimi (1771) oblikami ter današnjo knjižno normo (SSKJ). Gradivo je urejeno po sistemu starocerkvenoslovanskih sklanjatev. V nalogo ni vključenega raziskovanja dvojine, saj je analiza besedila pokazala, da je primerov, kjer je samostalnik zapisan v dvojini zelo malo. Nalogi je na koncu dodan še slovarček, v katerem so zbrani samostalniki, ki so bili uporabljeni pri analizi. Slovarček kaže razlikovalno Trubarjevo in Küzmičevo rabo samostalnikov, njihove slovnične lastnosti, sklanjatev, pomen in primerjalni zapis v stari cerkveni slovanščini ter sodobnem slovenskem knjižnem jeziku. Delo je zaokroženo z zaključkom, ki podaja sklepne ugotovitve.
Keywords: osrednjeslovenski knjižni jezik, vzhodnoslovenski knjižni jezik, Primož Trubar, Števan Küzmič, Matejev evangelij, samostalnik, raba samostalnika, slovarček
Published: 22.08.2009; Views: 1926; Downloads: 295
.pdf Full text (2,00 MB)

2.
PRODUKCIJA DOKUMENTARNEGA FILMA KOT UČNI PRIPOMOČEK
Ludvik Rogan, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen proces izdelave dokumentarnega filma od ideje do končnega izdelka, ki zajema procese predprodukcije, produkcije in postprodukcije ter distribucije samega filma. Video in dokumentarni film v učnem procesu je obravnavan tako z vidika uporabe kot tudi nastanka v šolskem okolju. Teoretični del je podkrepljen z analizo opravljenega raziskovanja in s prikazom praktičnega primera produkcije dokumentarnega filma kot učnega pripomočka v šolskem okolju, filma o Primožu Trubarju – Rodoljubu ilirskem.
Keywords: film, učni proces, dokumentarni film, dokumentarni film kot učni pripomoček, predprodukcija, produkcija, postprodukcija, Primož Trubar, Rodoljub ilirski
Published: 06.08.2012; Views: 2087; Downloads: 238
.pdf Full text (4,02 MB)

3.
Primož Trubar i ego dejatelʹnostʹ v trudah ruskih slavistov
Marianna Leonidovna Beršadskaja, 2008, original scientific article

Abstract: V stat'e rassmatrivajutsja russkie issledovanija o dejatel'nosti P. Trubara, sozdannye v techenie 180 let, ot »Bibliograficheskih listov« P. I. Keppena, vyshedshih v 1825 g., do monografii peterburgskogo issledovatelja A. S. Gerda o slovenskom jazyke HVI veka, opublikovannoj v 2005 godu. Krome togo, v stat'e zatronuty problemy russko-slovenskih nauchnyh i literaturnyh svjazej.
Keywords: ruski slavisti, Primož Trubar
Published: 29.01.2018; Views: 326; Downloads: 43
.pdf Full text (256,98 KB)
This document has many files! More...

4.
Primož Trubar in Bartolomé de Las Casas
Barbara Pregelj, 2008, original scientific article

Abstract: Primož Trubar in Bartolomé de Las Casas sta bila sodobnika. Najti je mogoče številne vzporednice v življenju obeh avtorjev (oba sta veliko potovala, s svojim delovanjem sta povzročala konflikte; opus obeh je obsežen, žanr polliterarni, stil pa precej podoben). Toda oba se tudi močno razlikujeta. V glavnem se razlikujeta glede pripadnosti različnima religioznima gibanjema 16. stoletja in njunega različnega pogleda v razumevanju podobe.
Keywords: primerjalne študije, literarne značilnosti, reformacija, protireformacija, Primož Trubar, Bartolomé de Las Casas, literarne značilnosti reformacije, literarne značilnosti protireformacije
Published: 29.01.2018; Views: 369; Downloads: 224
.pdf Full text (218,05 KB)
This document has many files! More...

5.
Vprašanje vere in dvoma pri slovenskih protestantih
Alenka Jensterle-Doležal, 2008, original scientific article

Abstract: V prispevku je analizirano vprašanje vere in dvoma v dveh delih Primoža Trubarja: v delu Ena dolga Predguvor (1557) in Cerkovna ordninga (1564). Vera je v Trubarjevem razumevanju vrojena, dar božji in izhaja iz interpretacije biblije. Vero dojema kot osnovni religiozni in moralni fenomen, ki razkriva tako problem človekovega odnosa do boga kot tudi do skupnosti, njegove moralne in verske vpetosti v socialni in zgodovinski kontekst. Tako pojmovanje kategorizira dvojnost sveta: pravo vero in svet pravih vernikov na eni strani, na drugi nepravo vero, dvom, nerazumevanje in laž, skupnost ljudi, ki živijo v zmoti. Dvom spada v območje greha, je odklon od božjega zaupanja in neupoštevanje božje avtoritete.
Keywords: protestantizem, religija, književnost, Slovenija, Primož Trubar
Published: 29.01.2018; Views: 435; Downloads: 54
.pdf Full text (278,17 KB)
This document has many files! More...

6.
Normativne in slogovne značilnosti Slomškovih pridig
Cvetka Rezar, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava konstruktivno vlogo Slomškovega pridižnega jezika pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. V zgodovinsko-razvojnem pregledu avtorica ob besedilih oznanjevalne jezikovne zvrsti, ki v razvoju izkazujejo najvišjo stopnjo kultiviranosti, obravnava jezikovni razvoj oziroma preobrazbo knjižne norme od Trubarja do Slomška in s tem najprej dokazuje, da se je slovenski knjižni jezik normativno razvijal in oblikoval ob pridižnem jeziku, ki je odločilno vplival na normo in predpis osrednje- in vzhodnoslovenskega knjižnega jezika. Z raziskavo avtorica tudi potrjuje, da je pridižni jezik živ, govorjeni slovenski jezik, v katerem se po Trubarjevem vzoru normiranja osrednjeslovenskega knjižnega jezika narečne značilnosti pokrajine združujejo v kultiviran knjižni sistem. Pridižni jezik je poleg tega dokaz za obstoj pokrajinskih knjižnih različic. Hkrati se v njem slovenska jezikovna tradicija nadgrajuje s sodobnimi jezikovnimi dogajanji, to pa se povezuje v zanesljivo in trdno jezikovno normo ter predpis. V pridižnem jeziku namreč pride do soočanja pisne tradicije in govorne podobe jezika, v njem se tudi uresniči puristična strukturna preobrazba slovenskega knjižnega jezika, s čimer pridižni jezik odpira pot jezikovnemu poenotenju in trdni jezikovni normativnosti. Doktorska disertacija torej z razvojnim pregledom slovenskega pridižnega jezika predstavlja temelj za vrednotenje Slomškovega izvirnega deleža pri oblikovanju knjižnega jezika in njegovih presežkov stilne ubeseditve. Avtorica tako v nadaljevanju najprej opozori na Slomškova splošna prizadevanja za slovenski jezik in na njegov jezikovni nazor, kot ga je izkazoval bodisi v jezikovnem načrtovanju bodisi v praktičnih pogledih na jezik, uresničenih v slovnici Inbegriff der slowenischen Sprache für Ingeborne in v govorniškem priročniku Vaje cerkvene zgovornosti. Avtorica nato s predstavitvijo Slomškovega pridigarstva, njegovega pridižnega opusa, njegovih teoretičnih pridižnih izhodišč, korpusa izbranih diplomatično prepisanih rokopisnih pridig in njihovih značilnosti, bodisi zgradbenih bodisi slogovno ubeseditvenih preide na osrednji del obravnave doktorske teme. V osrednjem delu disertacije sledi jezikovna in slogovna analiza Slomškovega pridižnega jezika in njegova umestitev v razvojni lok slovenskega pridigarstva, zlasti glede na pomen, ki ga je Slomškova pridiga imela pri oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja. S tem dokazuje, da je Slomšek sledil Kopitarjevemu jezikovnemu konceptu in ohranjal jezikovno tradicijo, ljudski jezik, ki ga je nadgradil v trden knjižni sistem. Zato je pomemben element v kontinuiteti jezikovnega razvoja od Trubarja. Poleg tega avtorica na podlagi glasoslovno-oblikoslovnih značilnosti dokazuje, da je bil Slomšek pomemben zagovornik poenotenja slovenskega jezika ne le v teoretičnih izhodiščih, temveč tudi v jeziku svojih pridig, saj je v izbiri jezikovnih različic zavestno sledil osrednjeslovenskemu tipu jezika in ga soočal z značilnostmi svojega jezikovnega prostora. Primerjalni pregled oblikoslovnih značilnosti potrjuje, da ni dosledno sledil oblikam, ki jih je predstavil v svoji rokopisni slovnici, v celoti ni sprejemal niti Metelkovega središčno slovenskega knjižnega sistema, čeprav je bil zanj sprejemljivejši od Kopitarjevega, niti Dajnkovega vzhodnoštajerskega, temveč je sledil Murkovim jezikovnosistemskim rešitvam, ki so na podlagi razvojno-zgodovinsko utemeljene variantnosti kompromisno nakazovale pot sprejemanja novih oblik, ki jih je kot zagovornik poenotenja sprejemal v svoje pridige, čeprav še ne povsem dosledno.
Keywords: Anton Martin Slomšek, Primož Trubar, Matija Kastelec, Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Jernej Basar, Ožbalt Gutsman, Marko Pohlin, Jurij Japelj, Paškal Škrbinc, Friderik Irenej Baraga, Anton Krempl, Jožef Borovnjak, slovenski jezik, zgodovina jezika, osrednjeslovenski knjižni jezik, vzhodnoslovenski knjižni jezik, pridige, jezikovna analiza, jezikovna norma, slogovna analiza, umetnostni jezik, pridižni jezik, diplomatični prepis, korpusni pristop, digitalna humanistika
Published: 26.03.2019; Views: 466; Downloads: 84
.pdf Full text (4,43 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica