1. Vloga računovodij pri preprečevanju pranja denarjaAnja Leskovar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava vlogo računovodij pri preprečevanju pranja denarja v Sloveniji. Pranje denarja je globalni problem, ki ogroža finančne sisteme in gospodarsko stabilnost. Računovodje so ključni akterji v finančnem sektorju in imajo pomembno vlogo pri prepoznavanju in preprečevanju nezakonitih dejavnosti, povezanih s pranjem denarja. Temeljni problem, ki ga raziskuje diplomska naloga, je ugotavljanje, kako dobro so Slovenski računovodje seznanjeni s svojo zakonsko vlogo pri preprečevanju pranja denarja ter katere metode in prakse uporabljajo pri svojem delu za preprečevanje teh dejanj. Poleg tega raziskava preučuje izzive in ovire, s katerimi se soočajo računovodje pri izvajanju ukrepov za preprečevanje pranja denarja.
Keywords: Preprečevanje pranja denarja, vloga računovodij, zakonodaja o pranju denarja, metode in prakse računovodij, finančni kriminal, Slovenija.
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 4
 Full text (1,24 MB) |
2. Problematika pranja denarja v 21. stoletju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNeža Vode, 2024, undergraduate thesis Abstract: Pranje denarja je proces, pri katerem kriminalci želijo svoj nezakonito pridobljen dobiček prikazati kot zakonito pridobljena sredstva. Proces poteka v različnih fazah, katerih cilj je, da se denar brez sumljivih sledi umesti nazaj v zakoniti finančni sistem. Kriminalec ustvari navidezno zakoniti izvor bogastva, njegov resnični izvor pa je zakrit finančnim institucijam ter organom pregona. Da bi svoj »umazan« dobiček »oprali«, se kriminalci poslužujejo različnih metod: tihotapljenje velikih zneskov, kupovanje nepremičnin, ustanavljanje navideznih podjetij, igre na srečo, ipd. Pranje denarja predstavlja velik globalni problem, saj vpliva na gospodarstva ter finančne sisteme po vsem svetu. Velike olajševalne okoliščine pri globalizaciji problematike lahko pripišemo razširitvi trgovanj podjetij iz nacionalnih na svetovne trge ter velikemu napredku v tehnologiji, ki je kriminalcem omogočila, da so razvili nove načine, ki jim omogočajo, da svoj umazan denar operejo hitreje, lažje ter zakrijejo vse sledi o njegovem izvoru.
Podjetja in organizacije po celem svetu sprejemajo ukrepe proti pranju denarja z namenom preprečevanja finančnih izgub, izpolnjevanja zakonskih obveznosti ter zaščite svojega ugleda. S sprejetjem ukrepov podjetja tako tudi sodelujejo pri preprečevanju in odkrivanju finančne kriminalitete ter ohranjajo zaupanje svojih strank ter partnerjev. Z namenom preprečevanja pranja denarja so po celem svetu, tako na državnih kot mednarodnih ravneh, ustanovljene institucije in organizacije, kot so Skupina Egmont, FATF, Europol in Interpol, ki delujejo kot platforma za izmenjavo podatkov in informacij, s čimer je omogočeno hitrejše odkrivanje ter prepoznavanje sumljivih transakcij in vzorcev. Glavni cilj teh organizacij je skupno medsebojno sodelovanje, saj tako ustvarijo močna partnerstva za boj proti problematiki finančne kriminalitete. Organizacije, ki se borijo proti problematiki pranja denarja, nenehno razvijajo nove tehnike in strategije ter si prizadevajo biti vedno korak pred kriminalnimi združbami. Eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri boju proti problematiki je močno mednarodno sodelovanje, ki je bistveno pri izmenjavi pomembnih podatkov, informacij ter dokumentov, ki so ključni za odkrivanje pranja denarja.
Keywords: pranje denarja, finančna kriminaliteta, preprečevanje pranja denarja, organizirana kriminaliteta, mednarodno sodelovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.06.2024; Views: 178; Downloads: 38
Full text (1,55 MB) |
3. Pravni vidik pranja denarja - moderne pojavne oblike : magistrsko deloRima Salman, 2021, master's thesis Abstract: Pranje denarja ni klasično kaznivo dejanje, saj nakazuje na spremenjene ekonomske in družbene razmere zadnjih desetletij. Ni le finančni delikt, pač pa je tudi orodje, ki med drugim omogoča vsa druga kazniva dejanja - od trgovine z mamili, politične korupcije, terorizma in vrsto številnih drugih kaznivih dejanj.
Za kaznivo dejanje pranja denarja gre, ko nekdo poskuša prikriti resnično naravo, lokacijo, vir, dejansko lastništvo ali nadzor premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Kaznivo dejanje pranja denarja vselej vključuje dve kaznivi dejanji: predhodno kaznivo dejanje, s katerim storilci pridobijo premoženjsko korist in kaznivo dejanje legitimizacije te premoženjske koristi. Pranje denarja ima veliko škodljivih vplivov - škoduje institucijam finančnega sektorja, ki imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti, spodbuja kriminal in korupcijo ter na sploh zmanjšuje učinkovitost v realnem gospodarskem sektorju.
V zadnjih letih so tako vrste plačil kot tudi načini plačevanja z razvojem novih tehnologij doživeli velik val sprememb. Virtualne valute prinašajo v poslovanje in finančni sektor številne novitete, ki sicer že danes omogočajo kopico prednosti, a hkrati s tem lahko tudi storilcem kaznivih dejanj olajšajo prikrivanje resničnega izvora sredstev in prenos le-teh prek državnih meja, preiskovalnim organom pa otežijo odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev. V mnogih primerih so storilci kaznivega dejanja pranja denarja vsaj korak pred aktualno zakonodajo in v preteklosti je bil ta razkorak še večji, predvsem zaradi virtualnih valut (med katere spadajo tudi kriptovalute), saj regulative praktično ni bilo. V zadnjih letih se stanje izboljšuje, saj številne organizacije (FATF, itd.) z medsebojnim sodelovanjem in poenotenjem pravil uspešno ožijo prostor morebitnih zlorab. Kljub temu pa za regulatorje ostaja mnogo izzivov, saj se poleg obstoječih tipologij pranja denarja, znova in znova pojavljajo tudi nove, ki so natančneje predstavljene tudi v tem magistrskem delu.
Toda ali lahko za boj proti pranju denarja z virtualnimi valutami uporabimo enaka »orodja« kot pri pranju denarja s fiat valutami? Čeprav bi morda mislili, da virtualne valute v digitalnem svetu obstajajo brez običajnih pravil realnega sveta, pa je potrebno poudariti, da vse virtualne entitete vedno puščajo sled v resničnem svetu. Borze kriptovalut imajo namreč svoje lastnike, strežnike in registrirane sedeže, zaradi česar jih je mogoče podrediti določeni jurisdikciji in na podlagi tega izvrševati zakone. Lastniki kripto borz so se dolgo lahko izogibali transparentnemu delovanju, in razlog za to je bil ta, da so svojo identiteto prikrivali z uporabo priljubljene metode pralcev denarja-fiat valut, tj. z nerazkritjem podatkov o dejanskem lastništvu podjetja. Dokler bodo takšna podjetja obstajala, bo boj proti pranju denarja v virtualnem svetu resno oviran. In zato je v boju proti omenjenemu kaznivemu dejanju v prvi vrsti potrebno izvajati zelo enostavno in že uveljavljeno rešitev: ustaviti prakso ustanavljanja in posledično delovanja podjetij brez transparentnega dejanskega lastništva. To bi regulatorjem omogočilo, da bi le-ti ugotovili kdo je resnični lastnik in upravljalec spletnih mest s kriptovalutami. Ko bodo regulatorji imeli povsod vpogled kdo so dejanski lastniki, jih bodo lahko tudi pozvali na odgovornost. Prizadevanja za učinkovitejšo regulacijo v zvezi s pranjem denarja bodo tako veliko uspešnejša. S tem kriptovalute ne bodo postale sinonim za pranje denarja.
Na koncu pa ne gre prezreti, da količina opranega denarja z modernimi tehnologijami (virtualne valute) v primerjavi s količino denarja, ki je oprana s fiat valutami, še vedno predstavlja neznaten delež. Potencial zlorab s pomočjo uporabe modernih tehnologij je še vedno signifikanten, zato ostaja na tem področju še precej dela za preprečevanje pranja denarja.
Keywords: kaznivo dejanje, pranje denarja, Urad za preprečevanje pranja denarja, ZPPDFT-1, digitalne valute, kriptovalute, darknet, Bitcoin, digitalne denarnice, AMLD
Published in DKUM: 21.04.2021; Views: 2800; Downloads: 477
Full text (1,59 MB) |
4. Notranja revizija in pranje denarja v slovenskih bankahKatja Zadravec, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Notranja revizija in pranje denarja v slovenskih bankah povzema slovensko in tujo literaturo o pranju denarja, notranji reviziji ter njeni vlogi pri preprečevanju pranja denarja.
Prevare niso pojav, povezan s primeri finančnih prevar iz zadnjih dveh stoletij, ampak že v zgodovini lahko najdemo, ko so moški uporabljali trike manipulacije in prevare, da bi pridobili denar, zemljo ali blago. Nastanek računovodstva in revizije je v gospodarski zgodovini povezan z željo s strani držav in cerkve, da zadržijo in preprečijo krajo ter napačno prikazovanje financ.
V preteklosti organizacije niso obravnavale preprečevanje prevar kot glavni cilj znotraj sistema notranjih kontrol. Danes pa velja, da so prevare eno najpomembnejših tveganj, kateri so izpostavljene organizacije. Zaradi izpostavljenosti tveganj, povezanih s prevarami, se organizacije vedno bolj osredotočajo na ukrepe za preprečevanje prevar in pravočasno odkrivanje. Vedno večjo vlogo imata v organizacijah notranji nadzor ter notranja revizija.
Banke se tveganjem ne morejo izogniti, saj je njihova narava dela takšna, da je prevzemanje tveganj sestavni del bančništva. Obvladovanju tveganj se pripisuje vedno večji pomen. Do tega je prišlo predvsem zaradi globalizacije poslovanja, novih tehnologij in storitev ter zaradi nekaterih nepravilnosti v bankah. Tudi sam slovenski Zakon o bančništvu (Zban-1) zahteva ureditev ravnanja z vsemi oblikami bančnih tveganj, proti katerim se banka postavlja s sistemom notranjih kontrol. Pri bankah poleg zunanjega nadzora, ki ga opravljajo zunanje institucije, npr. Banka Slovenije kot najpomembnejši zunanji nadzornik v Sloveniji, je vse bolj pomemben tudi notranji nadzor, ki ga opravljajo notranji revizorji.
Eno izmed bančnih tveganj je tudi pranje denarja in financiranje terorizma. S pranjem denarja in financiranjem terorizma se srečujemo na mednarodni ravni; pralci denarja z različnimi metodami in tehnikami premišljeno izkoriščajo svetovni finančni svet. Zato je potrebno pranje denarja obravnavati globalno, saj samo skupen boj obrodi sadove. Pranje denarja negativno vpliva na gospodarstvo kot celoto, saj povzroča velike finančne izgube, slabi socialno stabilnost ter vodi do izgube zaupanja v gospodarski sistem ter do korupcije.
Pranje denarja velja za hujšo obliko kriminala, s katerim se prikriva in zakriva dejanski izvor na nezakonit način pridobljenih sredstev. Namen pranja denarja je predvsem na hiter in neopazen način premoženje, pridobljeno na nelegalen način, oddaljiti od njihovega vira.
Notranja revizija ima ključno vlogo v bankah, saj so zelo ranljive in izpostavljene pranju denarja. Nadzor bank na področju preprečevanja pranja denarja je nujen in potreben. Nadzor se izvaja zato, da se ugotovi, ali banke izvajajo vse potrebne naloge in aktivnosti, ki jih nalaga zakon.
Keywords: pranje denarja, notranja revizija, preprečevanje pranja denarja, banke, notranje kontrole.
Published in DKUM: 13.04.2021; Views: 1489; Downloads: 217
Full text (1,36 MB) |
5. Pravna analiza sodobnih oblik pranja denarja in pregled sodne prakse : diplomsko deloKlemen Kos, 2018, undergraduate thesis Abstract: Pranje denarja predstavlja vedno bolj pereč problem zahodnih družb, saj močno škoduje finančnemu trgu in gospodarstvu posameznih držav. Problematika pranja denarja je močno povezana z organiziram kriminalom, ki je v veliki večini primerov povod za nezakonite posle z denarjem. Zaradi vse večje razširjenosti organiziranega kriminala in posledično pranja denarja so zahodne države začele ustanavljati pristojne državne organe za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja. Na slovenskih tleh v ta namen deluje Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, ki opravlja naloge v sestavi Ministrstva za finance. Za uspešen boj proti kriminalu je potrebna tudi učinkovita sodna praksa, ki pa v Sloveniji vzbuja številna vprašanja. Namen diplomske naloge je bil s pomočjo zgodovinske, primerjalne in sociološke metode ugotoviti, v kakšnih oblikah se pranje denarja najpogosteje pojavlja, od katere institucije največkrat pride do prijav in ali je slovensko sodstvo uspešno pri preiskovanju in zatiranju na področju pranja denarja. Ugotovil sem, da so najpogostejše uporabljene in ponavljajoče se oblike pranja denarja pomoč fizičnih oseb pri pranju denarja, pranje denarja s pomočjo gospodarskih družb ustanovljenih v »davčnih oazah«, zamenjava bankovcev, pranje denarja preko posojil in računov družb in fizičnih oseb iz sosednjih oziroma tujih držav. Največji prijavitelj sumljivih transakcij in aktivnosti, ki vzbujajo razloge suma pranja denarja so banke, ki so glavni center finančnega trga. Na področju slovenske sodne prakse se je stanje skozi leta izboljšalo, saj imamo vedno več obsodilnih kot oprostilnih sodb, prav tako pa imamo tudi vedno več prijav, ki so vezane na preprečevanje pranja denarja.
Keywords: diplomske naloge, pranje denarja, organizirani kriminal, preiskovanje, Urad za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zakoni
Published in DKUM: 09.10.2018; Views: 1431; Downloads: 156
Full text (919,22 KB) |
6. Preprečevanje pranja denarja na področju plačilnih institucijMiša Miljavec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Pranje denarja je zelo razširjen pojav na področju celega sveta, zato je izvajanje ukrepov na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma zelo pomembno dejanje, sploh, ko gre za finančne institucije, kar plačilne institucije so. Slednje so dolžne izvajati vse ukrepe po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma ter podzakonskih predpisih in ostalih določilih ter na ta način učinkovito upravljati s tveganji na tem področju.
V diplomskem delu bomo opredelili in pojasnili pojem pranja denarja in financiranja terorizma, podrobno bomo opisali ukrepe, ki jih morajo na področju preprečevanja pranja denarja izvajati finančne institucije – še posebej plačilne institucije – ter pravne podlage za uspešno preprečevanje pranje denarja in financiranja terorizma. Prav tako bomo v pričujočem delu opisali organe, pristojne za izvajanje ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v Sloveniji. Na koncu bomo naredili primerjavo zakonskih podlag v Sloveniji, Švici in v Združenih državah Amerike.
Keywords: pranje denarja, financiranje terorizma, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Banka Slovenije, plačilne institucije
Published in DKUM: 09.08.2016; Views: 1183; Downloads: 182
Full text (690,49 KB) |
7. ODKRIVANJE DAVČNIH UTAJ PREKO SISTEMA ODKRIVANJA IN PREPREČEVANJA PRANJA DENARJABeti Privšek, 2015, master's thesis Abstract: Država za svoje delovanje potrebuje finančna sredstva. Zato si vsaka država želi vzpostaviti učinkovit davčni sistem, torej logično zaokrožen sistem veljavnih davkov, ki bi ji zagotavljal zanesljiv in stalen vir finančnih sredstev. Obenem so seveda davki prisilna dajatev, zato pri ljudeh že od nekdaj vzbujajo odpor, še posebej v državah z nizko stopnjo davčne morale in etike. Prav zaradi tega nesoglasja med državo in davkoplačevalci prihaja do izogibanj plačila davkov, ki so lahko zakonita ali nezakonita. Davčna utaja, kot način nezakonitega izogibanja plačila davka, je problem večine držav EU, med drugim tudi Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS). Sistem davka na dodano vrednost je sistem, ki je zelo ranljiv in primeren za raznovrstne oblike utajevanja davka, predvsem sistemske, organizirane utaje, torej utaje, kjer se izkorišča sam sistem obdavčitve z DDV. V okviru obstoječih finančnih sistemov članic EU se gibljejo ogromne vsote denarja, ki izvirajo prav iz naslova ustvarjenih dobičkov iz davčnih goljufij. Med njimi imajo utaje davka na dodano vrednost posebno mesto, saj omogočajo ne samo neplačevanje zakonsko določenega davka, ampak celo pridobivanje nezakonitih sredstev neposredno od države. Vse transakcije v verigi tovrstnih goljufij se izvršujejo v okviru obstoječih finančnih sistemov. Za delovanje sistemskih utaj DDV je torej potrebno zlorabiti finančni sistem, največkrat banke, kajti vpletene družbe in z njimi povezane fizične osebe potrebujejo finančni sistem za dva poglavitna namena; prvič za dvige nezakonito pridobljenih dobičkov in drugič za pranje ustvarjenih dobičkov iz naslova davčnih goljufij.
V boju proti davčnim utajam se države trudijo uvesti raznovrstne ukrepe in strategije, s čimer bi vzpostavile čim učinkovitejši sistem za hitro in učinkovito odkrivanje davčnih utaj. V okviru magistrske naloge bo predstavljeno odkrivanje davčnih utaj preko sistema za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. V zvezi s tem je v nalogi predstavljeno, kako deluje takšen sistem v RS in katere so prednosti delovanja takšnega sistema, obenem bodo predstavljeni glavni dejavniki za delovanje učinkovitega sistema odkrivanja davčnih utaj preko tovrstnih sistemov.
Kot eden od pomembnih elementov v celotnem sistemu odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in z njim povezanimi kaznivimi dejanji pa bo v nalogi prikazana tudi vloga Urada RS za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju: Urad), ki deluje kot posrednik med finančnim sistemom in pristojnimi organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj. Pri tem bo v nalogi poudarek na prikazu sodelovanja med Uradom in Finančno upravo RS. Kaznivo dejanje pranja denarja in davčna zatajitev sta pogosto tesno povezani kaznivi dejanji, zato je za uspešno in hitro odkrivanje ter prepoznavanje obeh kaznivih dejanj bistveno tesno sodelovanje obeh organov.
V nalogi bo podan tudi primerjalno pravni prikaz navedene problematiko v sosednji Italiji. Primerjava z Italijo ni naključna, ampak temelji na dejstvu, da Urad v svojih analizah vsako leto zaznava sumljive transakcije, povezane z italijanskimi pravnimi in/ali fizičnimi osebami, ki jih je v svojih tipologijah poimenoval kar »italijanska tipologija« in so največkrat povezane ravno s kaznivim dejanjem davčne zatajitve.
O pomembni vlogi pri odkrivanju davčnih goljufij s strani pristojnih organov za preprečevanje pranja denarja je zapisano tudi v Akcijskem načrtu za okrepljen boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu EU dne 6. 12. 2012. V njem je Komisija med drugim zapisala, da je treba na obravnavanem področju izboljšati davčno upravljanje in v zvezi s tem okrepiti sodelovanje tudi pri drugih organih kazenskega pregona, zlasti organih, odgovornih za preprečevanje pranja denarja, sodstvo in socialno varnost.
Keywords: davčna utaja, kaznivo dejanje pranja denarja, predhodno kaznivo dejanje, sistemske utaje davka na dodano vrednost, sistem za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, skrbni pregled stranke, analiza tveganja, sistem sporočanja sumljivih transakcij
Published in DKUM: 03.07.2015; Views: 2889; Downloads: 949
Full text (1,23 MB) |
8. VLOGA GOSPODARSKEGA REVIZORJA PRI PREPREČEVANJU PRANJA DENARJAJanja Antolič, 2011, final seminar paper Abstract: Pranje denarja je pri nas nekoliko bolj nov pojem, kot v drugih državah. S pranjem denarja razumemo proces, v katerem poskušajo storilci kaznivih dejanj prikriti lastništvo nad premoženjsko koristjo, ki jo pridobijo s svojim kaznivim dejanjem ter njen pravi izvor. Pranje denarja je pogosto povezano z organiziranim kriminalom, kot je na primer trgovanje z mamili, z orožjem, prevarami. V skupini za mednarodno finančno akcijo so prišli do spoznanja, da kljub različnim oblikam pranja denarja obstaja veliko skupnih značilnosti. Pri pranju denarja ugotavljajo tri tipične operacije: plasma, ustvarjanje plasti, vključitev. Glavna slovenska pravna akta sta Kazenski zakonik Republike Slovenije in Zakon o preprečevanju pranja denarja s spremembami in dopolnitvami.
Po Zakonu o preprečevanju pranja denarja gospodarski revizorji ne rabijo izvajati posebnih revizijskih postopkov, prilagojenih odkrivanju pranja denarja, ampak določa le dolžnost poročanja Uradu, če sumi na pranje denarja. Kadar gospodarski revizor zazna sum pranja denarja, mora pridobiti informacije za razumevanje dejanja in okoliščin ter uveljaviti postopke skladno s MSR 250- Spoštovanje zakonov in drugih predpisov pri reviziji računovodskih izkazov.
Keywords: pranje denarja, gospodarski revizor, Zakon o preprečevanju pranja denarja, Urad za preprečevanje pranja denarja
Published in DKUM: 22.11.2011; Views: 2040; Downloads: 159
Full text (241,81 KB) |
