| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ANGLEŠKI VREMENSKI PREGOVORI IN NJIHOVE SLOVENSKE USTREZNICE
Alenka Lukač, 2009, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Vsak narod ima svoje različice pregovorov. Tako angleški kot slovenski jezik se lahko ponašata z velikim številom slikovitih pregovorov in rekov o vremenu. Pregovori, reki in druge izjave povezane s človeško naravo, delom, vremenom, navadami in verovanju uravnavajo življenje preprostega človeka. Pregovore in reke lahko najdemo v prav vseh kulturah. Večina teh preudarnih misli nas spremlja že stoletja in za mnoge ne vemo od kod so prišle in kdo jih je sploh prinesel. Pregovori in reki so del vsakdanjih pogovorov, a ker se tako zlijejo v kontekst jih pogosto niti ne opazimo. Lahko rečemo, da pregovori poživijo pogovore. Sprva so bili pregovori najbrž mišljeni kot opozorila in domiselni izrazi. Z leti pa so postali več kot le modrosti in dandanes je v nekaterih tudi veliko humorja. V diplomskem delu je zbranih nekaj najpogostejših angleških pregovorov in rekov o vremenu in slovenske različice le-teh. Zbrani so pregovori in reki, ki so dobesedno povezani z vremenom in tisti, v katerih so uporabljeni simboli vremena (oblaki, sonce, dež), a sami po sebi niso povezani z vremenskimi spremembami. Taki pregovori imajo popolnoma drugačen pomen in opisujejo izkušnje ljudi. Vremenski pojavi so uporabljeni le simbolno. V prvem delu diplomskega dela je napisana metodologija. Nato sledi odgovor na vprašanje, kaj pregovori in reki sploh so. Sledi del, kjer so našteti različni pregovori in reki povezani z vremenom. Za vsak pregovor ali rek je napisana razlaga, ki ji sledi izvor pregovora ali reka, nato stavek v katerem je pregovor ali rek uporabljen in še slovenska verzija pregovora ali reka. To pa ne velja za vse pregovore in reke, saj nimajo vsi angleški tudi slovenske verzije in prav tako za vse ni mogoče najti stavka v katerem so uporabljeni. Tudi vseh pregovorov in rekov ni mogoče datirati, saj so se z leti izgubili. V diplomskem delu je dodanih še nekaj angleških pregovorov in rekov o vremenu, ki so povezani z živalmi in zanje napisala slovenske prevode. V delu je zbrano tudi nekaj slovenskih pregovorov o mesecih v letu, ki so povezani z vremenom in poiskala njihove angleške prevode.
Keywords: pregovor, rek, izvor pregovorov, vreme, vremenski pregovori
Published: 12.05.2009; Views: 6286; Downloads: 590
.pdf Full text (431,03 KB)

2.
POUČEVANJE NEMŠKIH PREGOVOROV PRI POUKU NEMŠKEGA JEZIKA - PREDSTAVITEV RAZLIČNIH NAČINOV V GIMNAZIJSKEM PROGRAMU
Jerneja Sluga, 2011, undergraduate thesis

Abstract: To diplomsko delo se nanaša na uporabo nemških pregovorov pri pouku nemškega jezika v srednjih šolah in vključitev le-teh v redni (obvezni) srednješolski učni program. Avtorica se je pri pisanju tega dela posvetila raziskavi o pregovorih, jih opisala, opredelila se je na pogostost uporabe teh pregovorov v nemško govorečih državah in preizkusila različne načine s katerimi bi jih lahko vključila oz. vnesla v pouk. Dosegla je zastavljene cilje, pridobljeni rezultati pa so pokazali, da je potrdila tudi zastavljene hipoteze in da se lahko dijaki skozi klasični ali interaktivni način poučevanja naučijo nemških pregovorov ter, da ta tema za njih ni pretežka, niti nezanimiva. Seveda pa ima učitelj pri tem največjo vlogo, saj mora sam presoditi kakšno predznanje imajo njegovi dijaki in katere pregovore bo izbral za predstavitev. Najbolje pa je, da učitelj izbere takšne pregovore, ki so še danes v uporabi. Avtorica je ugotovila različne načine s katerimi si učitelj lahko olajša vključitev teh pregovorov v svoj učni program (internet, spletne strani: Sprichwort-Plattform, Moodle - spletna stran z delavnicami za učitelje in dijake) in jih tudi preizkusila v praksi, natančneje med poukom v srednji šoli. Na podlagi pridobljenih izkušenj skozi prakso pa je sestavila in opisala različne vaje za utrjevanje vsebin o katerih govori ta diplomska naloga.
Keywords: pregovor, Sprichwort-Plattform, Moodle, tipologija nalog
Published: 11.11.2011; Views: 1732; Downloads: 89
.pdf Full text (898,35 KB)

3.
Zmožnosti razumevanja živalskih pregovorov pri učencih 3., 5. in 9. razreda osnovne šole
Tanja Kavc, 2016, master's thesis

Abstract: Zapleteno področje jezikoslovja se deli na mnogo zvrsti. Frazemi so vrsta, ki so tako posebna, drugačna in zahtevna za razumevanje, da je potrebno uresničiti mnogo dejavnikov, da pride do popolnega dojemanja njihovega prenesenega pomena. To je še posebej zahtevno za otroke, ki to besedno vrsto, zaradi pomanjkanja izkušenj in znanja, pogosto dojemajo dobesedno. Ravno zaradi tega bi morali to področje v šolah poudarjeno obravnavati. V tem magistrskem delu sem preverjala razumevanje različnih frazeoloških enot pri otrocih v osnovni šoli. Primerjavo sem opravila med 3., 5. in 9. razredom, iz vsakega razreda sem vzela po 8 učencev, 4 dečke in 4 deklice. Razumevanje sem primerjala glede na vrsto frazeološke enote, starost in spol otrok. Že sam pregled učnega gradiva in učnega načrta za slovenščino je pokazal, da je frazeologija v osnovni šoli zelo slabo zastopana. Posledično sem pravilno domnevala, da je poznavanje frazemov slabo. Glede na vrsto frazema so učenci najbolj seznanjeni s stavčnimi nepregovornimi frazemi ter s sestavi. Pričakovano je bilo razumevanje posameznih frazeoloških enot v višjih razredih precej boljše kot v nižjih, glede na spol pa so bili v razumevanju nekoliko boljši dečki. Menim, da bi moral biti poudarek na prenesenem pomenu ter na frazeoloških enotah v osnovni šoli precej večji. V pouk slovenščine bi morali vključiti več nalog in ne samo ponazarjalne primere za obravnavo drugih tematskih sklopov.
Keywords: frazem, sestav, pregovor, osnovna šola, učenci, razumevanje, preneseni pomen
Published: 04.08.2016; Views: 795; Downloads: 147
.pdf Full text (959,21 KB)

4.
PREGOVORI O ČEBELI IN MEDU
Damjana Cvetko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Čebele je preprosto ljudstvo od nekdaj cenilo zaradi medu in voska ter pozitivnih lastnosti (delavnost, gospodarnost, nesebičnost), ki jih je skupaj z medom spretno vpletlo v pregovore. Slednji so predmet raziskovanja paremiologije, etnologije, jezikoslovja in slovstvene folkloristike. Posledica različnih vidikov raziskovanja so različne definicije pregovorov. Poseben odnos slovenskega človeka do čebele se kaže tako v jezikovnem izrazu (sinonimija, antropomorfizacija) kot tudi v zunajjezikovni dejanskosti (panjske končnice, čebelnjak). Motivacija za pregovore s sestavinama čebela in med izhaja iz življenja čebel, čebelarjenja in lastnosti medu. Pregovori so torej odsev kmečkega sveta, ki hkrati odražajo razmišljanje, verovanje, védenje, vrednote in prepričanje preteklega časa. Slovenski prednik je bil tesno povezan z naravo in katoliško vero, kar je vidno zlasti pri vremenskih pregovorih (čebela, med). Sporočilo pregovorov je preoblikovano v poetično obliko. Gradniki slednje pa so zlasti: rima, asonanca, hiperbola, elipsa, metafora in primera. Glede notranje strukture prevladujejo primerjalni pregovori, medtem ko so oziralni pregovori prevladujoči z vidika zunanje strukture.
Keywords: Pregovor, paremiologija, etnologija, čebela, med, rima, metafora, hiperbola, elipsa.
Published: 29.09.2016; Views: 2100; Downloads: 168
.pdf Full text (1,02 MB)

5.
Poznavanje pregovorov med srednješolci na Gorenjskem in Štajerskem
Janja Sterle, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so bili obravnavani poznavanje, raba in razumevanje pregovorov med srednješolci in srednješolkami različnih izobraževalnih programov (gimnazija, zdravstvena nega, strojništvo, predšolska vzgoja) ter v različnih regijah (na Gorenjskem in Štajerskem). Zanimalo me je, ali glede na smer izobraževanja in regijo, v kateri se izobražujejo, med njimi prihaja do razlik. V teoretičnem delu sta bila predstavljena paremiologija in njen razvoj, v empiričnem delu pa so bili najprej pregledani temeljni dokumenti za pouk slovenščine, tj. učni načrt za gimnazije oziroma katalogi znanja za programe zdravstvena nega, strojništvo in predšolska vzgoja. Raziskano je bilo, na katerih mestih učnega načrta oziroma kataloga znanja se pojavi obravnava pregovorov, na primeru učbeniških kompletov Na pragu besedila 1–4 in Branj 1–4 pa tudi, ali so naloge in vprašanja vezana tudi na pregovore ter ali so ti uporabljeni npr. kot naslovi poglavij oziroma učnih sklopov. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo preverjeno, kako dijaki in dijakinje izbranih šol spoznavajo pregovore, kakšno je njihovo poznavanje pregovorov iz t. i. paremiološkega optimuma in katere pregovore uporabljajo. Rezultati so pokazali, da so imeli anketiranci in anketiranke težave pri opredeljevanju izraza pregovor, da pogosto niso ločevali pregovorov od drugih paremioloških enot, zlasti rekov in frazemov, da so imeli težave tudi pri prepoznavanju konkretnega pregovora v sobesedilu in pojasnjevanju njegovega pomena. Kljub temu pa je opazno, da med srednješolci in srednješolkami prevladuje pozitiven odnos do pregovorov. Pri poznavanju, rabi in razumevanju pregovorov ni bilo opaženih bistvenih razlik glede na smer izobraževanja in regijo.
Keywords: pregovor, paremiologija, dijaki in dijakinje, Gorenjska, Štajerska.
Published: 27.08.2019; Views: 85; Downloads: 13
.pdf Full text (1,88 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica