Search the digital library catalog

Abstract: V teoretičnem delu naloga predstavi, kako pomembno je v zgodnjem otroštvu spodbujati otroke k raziskovanju matematičnih pojmov na način, ki je skladen z njihovim naravnim načinom učenja skozi igro. Poudarja, da so igre, kot je Mancala, učinkovito orodje za razvijanje osnovnih matematičnih veščin, kot so štetje, prepoznavanje vzorcev in razumevanje količin, ter za krepitev strateškega mišljenja. Empirični del naloge je osredotočen na sistematično vpeljavo matematične igre Mancala v vrtcu, v skupino otrok, starih od pet do šest let. Cilj raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri otroci usvojijo pravila igre in kako pogosto posegajo po igri. Med izvajanjem dejavnosti so otroci pokazali visoko stopnjo zanimanja za igro, kar se je odražalo v njihovi želji po samostojnem igranju in raziskovanju pravil igre.
Keywords: Predšolsko obdobje, matematika, strateške igre, Mancala
Published in DKUM: 10.09.2024; Views: 30; Downloads: 20
Full text (1,85 MB)

Abstract: Namen diplomskega dela z naslovom Možnosti ilustriranja na podlagi avtorske pravljice pri likovnem izražanju v predšolskem obdobju je predstaviti različne možnosti za načrtovanje likovnih dejavnosti, ki vključujejo ilustriranje. Dejavnosti, predstavljene v diplomskem delu, služijo kot idejno izhodišče za strokovne delavce v vrtcih, natančneje za načrtovanje manj pogosto uporabljenih likovnih motivov. Likovne dejavnosti so načrtovane v sklopu področij risanja, slikanja, osnov odtiskovanja, kiparjenja in oblikovanja prostora, pri čemer je vsako področje zastopano s posamezno likovno tehniko. Praktični del diplomskega dela vsebuje pet primerov izvedenih likovnih dejavnosti z motivi iz avtorske pravljice; predstavljene so pripadajoče evalvacije. V okviru izvajanja in analiziranja dejavnosti smo ugotovili, da avtorska pravljica lahko predstavlja kakovostno sredstvo za motivacijo in motiv likovnih dejavnosti. Tovrstne dejavnosti so bile za otroke nove, privlačne in so spodbujale njihovo ustvarjalnost. Dejavnosti so bile izvedene v Vrtcu Trbovlje – v enoti na PE Alojza Hohkrauta, OŠ Trbovlje, v homogenem oddelku štiriindvajsetih otrok, starih od pet do šest let.
Keywords: ilustriranje, likovno izražanje, likovni motiv, predšolsko obdobje
Published in DKUM: 14.05.2024; Views: 203; Downloads: 35
Full text (2,53 MB)

Abstract: Namen diplomskega dela z naslovom Promet kot likovni motiv pri likovnih dejavnostih v predšolskem obdobju je predstaviti nekoliko drugačne in sveže ideje za likovne dejavnosti v vrtcu na temo promet ter z njimi prispevati k izboljšanju likovnovzgojne prakse v vrtcih. Likovne dejavnosti zajemajo naslednjih šest področij likovne vzgoje: risanje, slikanje, kiparstvo, osnove odtiskovanja, oblikovanje prostora in estetsko vrednotenje. Za vsako likovno področje smo izbrali tisto likovno tehniko, za katero menimo, da je najprimernejša za upodobitev izbranega motiva. V praktičnem delu smo izvedli šest likovnih dejavnosti s poudarkom na likovnih motivih na vseživljenjsko pomembno tematiko – promet – ter jih evalvirali. Ugotovili smo, da otroke k likovni dejavnosti bolj kot običajni pritegnejo redki in nevsakdanji motivi, ki v njih vzpodbudijo željo po ustvarjalnem izražanju. Pri diplomskem delu smo uporabili deskriptivno, neeksperimentalno in komparativno metodo pedagoškega raziskovanja ter metode kvalitativne metodologije. Likovne dejavnosti smo izvajali v vrtcu Dravograd – enoti Šentjanž, natančneje v heterogeni skupini štiriindvajsetih otrok, starih od štiri do šest let.
Keywords: likovni motiv, likovna dejavnost, predšolsko obdobje, likovna področja, likovne tehnike
Published in DKUM: 13.09.2023; Views: 629; Downloads: 183
Full text (3,85 MB)

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo razvoj otroka od njegovega rojstva dalje in razvijanje navezanosti. Teorijo navezanosti je razvil John Bowlby, ki velja za enega največjih raziskovalcev teorije navezanosti. Ta opredeljuje odnos med otrokom in njegovo mamo. V diplomskem delu je poudarek na navezanosti ter otrokovem razvoju, ki je povezan z ločitvijo ob prihodu v vrtec ter predajo otroka v oddelek. Kateri slog navezanosti oblikuje otrok do staršev, je odvisno od samih staršev, vzgoje in okolja, v katerem živi in odrašča. Zato se glede na vse dejavnike razvije več slogov navezanosti, ki so pomembni in otroka zaznamujejo za vse življenje. Navezanost se oblikuje glede na odnos staršev do otroka. Zelo je pomembno, kako in na kakšen način se starši odzivajo na otrokove potrebe, ko jih slednji potrebuje. Pri razvoju navezanosti je zelo pomembno čustveno stanje staršev in kako ta čustva delijo z otrokom ter zadovoljujejo njegove potrebe. V zgodnjem otrokovem življenju imata največji pomen oče in mama. Oba sta primarna objekta socializacije in predstavljata povezavo z zunanjim svetom. Čeprav je primarni objekt navezanosti mama, se lahko otrok naveže na očeta in na druge ljudi v svojem življenju oz. v svoji okolici, ki mu nudijo varnost in oporo. V teoretičnem delu diplomskega dela je opisan razvoj otroka, pri čemer smo podrobneje opredelili spoznavni, čustveni in socialni razvoj. Opredelili smo pojem navezanosti ter se poglobili v teorijo navezanosti, razvoj navezanosti, pomen navezanosti ter opisali različne sloge navezanosti. Pojasnili smo tudi razliko med otrokovo navezanostjo na mamo in na očeta. Empirični del diplomskega dela smo razdelili na dva dela, in sicer na anketiranje vzgojiteljic in opazovanje otrok. Anketiranje in opazovanje je potekalo v treh različnih vrtcih: Vrtec Beltinci – enota Bibe, Vrtec Murska Sobota – enota Srnice in Vrtci občine Moravske Toplice. V vseh vrtcih smo anketirali 27 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic ter skupaj opazovali 219 otrok. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili vzgojiteljicam, smo ugotavljali, kako vpliva ločitev od staršev ob predaji otroka v vrtčevski oddelek na večino otrok, na kakšen način se starši poslavljajo od otroka ob predaji v oddelek, kako dolgo se starši zadržujejo pri vhodu v igralnico, kako dolgo traja, da se otrok pomiri, če se burno odzove na odhod staršev, ter kako vzgojiteljice preusmerijo pozornost tistih otrok, ki se na ločitev od staršev odzovejo burno. S pomočjo tabele za opazovanje otrok smo opazovali prehod iz garderobe v oddelek in ločitev od staršev. V tabeli smo si zastavili različne kriterije, ki smo jih označevali, medtem ko smo opazovali vedenje otroka med samo predajo. Kriteriji so bili naslednji: ločitev od staršev z upiranjem ali brez upiranja, otrok joka ali ne joka, s posredovanjem vzgojiteljice ali brez posredovanja vzgojiteljice. Vse pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo SPSS. Ugotovili smo, da predaja otroka iz garderobe v igralnico večinoma poteka mirno in hitro ter da je večina otrok zadovoljna in ne prihaja do izražanja močnih čustev in upiranja.
Keywords: predšolsko obdobje, razvoj otroka, navezanost, slogi navezanosti, otrokova navezanost na očeta in mamo
Published in DKUM: 23.08.2023; Views: 511; Downloads: 67
Full text (1,02 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali nadarjenost na predšolski stopnji, vlogo vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev pri odkrivanju in prepoznavanju teh otrok ter vpliv spodbudnega okolja in staršev na razvijanje nadarjenosti v nadaljnjem izobraževanju otrok. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali razvojne značilnosti predšolskih otrok, predstavili potrebe nadarjenih otrok ter pomen zgodnjega odkrivanja in prepoznavanja nadarjenosti. Predstavili smo opazovalno/ocenjevalno lestvico, s pomočjo katere lahko strokovni delavci v vrtcu lažje odkrijejo nadarjenega otroka. Za lažje delo smo našteli še najprimernejše oblike dela in izpostavili pomemben vpliv staršev pri razvijanju otrokove nadarjenosti. V empiričnem delu smo raziskovali poznavanje nadarjenosti vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev v predšolskem obdobju. Zanimalo nas je, kakšno je splošno znanje, kako pomembno se jim zdi prepoznavanje in odkrivanje nadarjenih otrok, seznanjenost z opazovalno/ocenjevalno lestvico in samoocena njihove usposobljenosti za delo s takšnimi otroki. Podatke smo pridobili s pomočjo strokovno podprtega anketnega vprašalnika, v katerem smo poleg navedenih vprašanj raziskali podatke o vključevanju staršev in vrtca v razvijanje nadarjenosti, posvečanje dodatne pozornosti delu z nadarjenimi otroki, možnosti za individualno delo, izboljšave na področju dela z nadarjenimi otroki in izzivi, s katerimi se strokovni delavci srečujejo ob delu z nadarjenimi otroki.
Keywords: nadarjenost, predšolsko obdobje, potrebe nadarjenih otrok, zgodnje odkrivanje, opazovalna/ocenjevalna lestvica nadarjenosti
Published in DKUM: 26.05.2023; Views: 480; Downloads: 82
Full text (2,89 MB)