Search the digital library catalog

Abstract: Kulturni turizem je v svetovnem merilu vse bolj priljubljen in podobno lahko, sodeč po pregledu dostopne literature, trdimo tudi za literarni turizem. Z analizo trenutnih turističnih trendov na Koroškem, terenskim delom in intervjuji smo preverili, kako sta razvita v občini Ravne na Koroškem, da bi lahko na osnovi tega, ugotovili, kako je smiselno nadgrajevati razvoj literarnega turizma. Ker je Lovro Kuhar – Prežihov Voranc osrednja in najbolj znana literarna osebnost na Koroškem, smo se osredotočili na turistične produkte na njegovi osnovi. Raziskava je pokazala, da obstaja kar nekaj turističnih produktov, vendar so potrebni osvežitve, sodobnega pristopa in promocije. Prišli smo do ugotovitve, da se na izboljšavah že dela in obstaja ogromno idej za nadgradnje obstoječih produktov, zato verjamemo, da bodo tudi naše ideje in predlogi, ki smo jih podali v okviru raziskave, v pomoč ravenskim turističnim deležnikom pri nadaljnjem razvoju turizma v občini in regiji, hkrati pa je prav nadaljnji razvoj literarnega turizma v regiji priložnost, da se prežihovstvo in koroška dediščina predstavljata in ohranjata tudi skozi turizem.
Keywords: kulturni turizem, literarni turizem, občina Ravne na Koroškem, turistični produkti, Prežihov Voranc
Published in DKUM: 16.05.2019; Views: 1684; Downloads: 170
Full text (1,27 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava izbrana dela koroškega pisatelja Prežihovega Voranca: zbirko novel Samorastniki in roman Požganica. Osredotoča se na pojav vdanosti v usodo in upornosti malega človeka v omenjenih delih ter na aktualno sporočilnost Požganice. Izbira dveh različnih žandrov, namreč romana in novele, iz različnih zgodovinskih obdobij ter socialno – družbenih razmer, je namerna. Namen naloge je prikazati življenje, delovanje, razmišljanje in analizirati obnašanje ter odzivanje Prežihovega malega človeka v različnih življenjskih, socialnih, družbenih ter zgodovinskih okoliščinah. Kaj torej definira usodo malega človeka, kaj ga motivira k uporu v borbi za preživetje in kaj vodi v vdajo? Kakšne so posledice njegovih dejanj? Primerjava in analiza del kaže, da je povezanost in navezanost malega človeka na košček lastne zemlje sinonim za skoraj nedoumljivo borbenost, hrepenenje in upornost. Prežih vidi kmečkega človeka kot najvitalnejši del družbe in nosilca prihodnjih koroških oziroma slovenskih rodov. Ta osrednji motiv sicer v Samorastnikih ne spreminja socialnega položaja ali žalostnih usod malih koroških kmečkih ljudi, je pa v veliki meri odločilen za narodnostno usodo koroških ljudi in krajev ob koroškem plebiscitu, ki ga, ne le literarno, temveč tudi zgodovinsko in družbeno kritično, obravnava roman Požganica. Posebej poudarjena v diplomskem delu je aktualna plat Prežihove literarne zapuščine, ki je ni mogoče omejevati zgolj na ozko regionalno raven. Še posebej danes, ko Slovenija znova, ne glede na evropske integracijske procese, utrjuje svoje nacionalne meje, svoj nacionalni ponos in ko se človek v kapitalističnem kolesju ponovno sprašuje o socialnih razlikah, izkoriščanju delavcev, njegovem položaju, pravicah in odnosu delodajalcev in oblasti.
Keywords: Prežihov Voranc, Samorastniki, Požganica, socialni realizem, mali človek, upor, vdaja, plebiscit, Koroška.
Published in DKUM: 29.08.2009; Views: 6082; Downloads: 582
Full text (527,03 KB)