| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 706
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Primerjalna analiza dveh angleških prevodov splošnega dela Kazenskega zakonika Republike Slovenije : magistrsko delo
Samer Hussein, 2022, master's thesis

Abstract: Tema zaključnega dela magistrskega študija Prevajanja in tolmačenja je primerjalna analiza prevodne in jezikovne ustreznosti ter enakovrednosti prvega (2008) in drugega (2021) angleškega prevoda Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Osredotočili smo na vsebinsko učinkovitost dosedanjih prevodov pravnih terminoloških izrazov s področja kazenskega prava v angleški jezik, njihovo jezikovno in pomensko ustreznost, enakovrednost (ekvivalentnost) ter prevajalske izzive, s katerimi se prevajalci srečujejo v praksi, kadar prevajajo strokovna besedila s področja zakonodaje, podzakonskih aktov, pravilnikov in podobnih pravnih besedil. Pri teoretični raziskavi smo se oprli na jezikoslovno teorijo ali teorijo ekvivalence ter znanstvene poglede in paradigme sledečih prevodoslovcev: Toury (1986), Chesterman (1997/2016) in Snell-Hornby (1988). Obenem smo uporabili znanstveno literaturo, namenjeno prevajanju pravnih besedil (Cao (2007), Kocbek (2011), Mattila (2006), Tiersma (1999)). Temeljne metode, uporabljene pri empiričnem raziskovalnem delu, so primerjalna, prevajalska in analitična metoda. Razen že omenjene prevodne ustreznosti smo se osredotočili tudi na jezikovne izboljšave in odstopanja med prevodoma. Prevajalske rešitve prevajalcev obeh besedil, ki sta bila predmet raziskovalnega dela, smo obrazložili in znanstveno utemeljili. Za potrebe prevodne in terminološke analize smo kot glavni angleški terminološki vir uporabili Oxfordov pravni slovar (Oxford Dictionary of Law – Oxford University Press, 2018). Gre za globalno uveljavljen terminološki slovar, ki ga uporabljajo prevajalci ter pravniki. Za analizo slovenske pravne terminologije smo uporabili Pravni terminološki slovar (ZRC SAZU, 2018).
Keywords: kazensko pravo, slovenska pravna terminologija, angleška pravna terminologija, pravni jezik, prevajanje, medkulturna komunikacija
Published in DKUM: 05.08.2022; Views: 45; Downloads: 1
.pdf Full text (1,44 MB)

2.
Pravo in ekonomija : pravo, ekonomija in epidemija
2022, proceedings

Abstract: Epidemija Covid-19 je pomembno posegla v vse segmente življenja: izobraževanje, delo, zdravje, poslovanje, delovanje pomembnih institucij ipd. Prispevki v zborniku izpostavljajo različne segmente in težave, ki so se zaradi epidemije in posledično zaprtja družbe pojavile. Obravnavajo vpliv epidemije na vzpostavitev povezave med strateško-razvojnim in proračunskim načrtovanjem, na pravice intelektualne lastnine v smislu učinkovitejšega zagotavljanja zdravil in cepiv, na študij v smislu zagotavljanja gradiv, ki so avtorskopravno varovana, in uvedbo pouka na daljavo. Posebej je izpostavljena vloga zaprtja družbe pri razvoju novih tehnologij trženja alkohola, analizirane so posledice derogacije pravic gospodarskih subjektov v času epidemije, gospodarska in poslovna negotovost v evrskem območju, ki je bila največja v začetku krize, in možnost meddržavnih tožb pred Sodiščem EU kot mehanizem varstva temeljnih človeških vrednost.
Keywords: pravo, ekonomija, epidemija, Covid-19, intelektualna lastnina, pouk na daljavo, gospodarstvo, nove tehnologije, javne storitve, državni proračun, meddržavne tožbe, alkohol
Published in DKUM: 29.07.2022; Views: 87; Downloads: 32
.pdf Full text (6,37 MB)
This document has many files! More...

3.
Specializirana kazenska sodišča in sodni oddelki v Republiki Italiji ter analiza specializiranih vojaških sodišč in sodnih oddelkov v izbranih državah : magistrsko delo
Primož Zupanič, 2022, master's thesis

Abstract: Specializacija sodišč je hitro naraščajoč trend, ki se je močneje izrazil zlasti v državah v razvoju in nedavno razvitih državah. Sodišča imajo ozko usmerjeno jurisdikcijo, na katerih sodijo posebej usposobljeni sodniki za določeno materijo. Kljub temu se posamezne razvite države še zmeraj ne odločajo za ustanavljanje specializiranih sodišč, niti specializiranih oddelkov rednih splošnih sodišč. Razloge za to je mogoče iskati tudi v strahu posameznih držav, da bi takšna reorganizacija sodnega sistema utegnila povzročiti številne izzive, predvsem na področju financ in kadrovanja. V skladu z določili italijanske zakonodaje, ki jo podrobneje obravnavam v magistrskem delu, specializiranih sodišč ni mogoče ustanoviti, je pa mogoče v okviru rednih sodišč splošne pristojnosti ustanoviti posebne oddelke za posamezne zadeve. V okviru teh posebnih oddelkov so lahko v odločanje vključeni tudi kvalificirani posamezniki, ki niso člani sodstva. Težnja po ustanovitvi novih specializiranih oddelkov, namenjenih izboljšanju organizacije italijanskega sodstva in kvaliteti odločanja v posameznih postopkih, se je v Italiji pojavila v začetku 21. stoletja. Predvsem je temu botrovalo naraščajoče število sodnih primerov, zaradi česar se je za Italijo razširilo splošno mnenje kot državo z zelo počasnih in neučinkovitim sodnim sistemom. Drugače pa je bilo v ureditvi vojaškega pravosodja. V preteklosti se je sam izraz vojaško pravo izpostavljal kot način vojaškega uveljavljanja reda nad civilnim prebivalstvom, kasneje pa se je razširil na disciplinsko vojaško pravo, katerega cilj je zagotavljanje discipline znotraj oboroženih sil. Stuktura sodišč, pravna pravila, ki so praviloma strožja in postopki v vojaškem pravosodju se lahko bistveno razlikujejo od tistih v civilnih postopkih. V zadnjih dveh desetletjih so se v številnih nacionalnih sistemih vojaškega pravosodja zgodile spremembe. Zaradi razvoja pravosodnih sistemov, zagotavljanja spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter teženj po vzpostavitvi čim bolj pravičnega sodnega sistema, so številne države po svetu popolnoma opustile vojaška sodišča, vojaške kazenske zadeve pa so v celoti ali deloma prepustila splošnim sodiščem. V posameznih državah so se tako za obravnavanje zadev oblikovali posebni specializirani vojaški sodni oddelki, drugod pa so te zadeve v pristojnosti splošnih rednih sodišč. Kljub temu vojaška jurisdikcija kot poseben del sodnega sistema še zmeraj obstaja v številnih državah, tudi evropskih. Ponekod gre ureditev do te stopnje, da pristojnosti vojaških sodišč podredijo tudi policijo in ostale pripadnike nacionalnih varnostnih sil ter zaposlene, ki so neposredno ali posredno vključeni v opravljanje nalog v sestavi organov oboroženih sil. Argument za obstoj vojaških pravosodnih sistemov, vzporedno s civilnim sistemom, je večinoma ta, da splošnim sodnikom običajno primanjkuje strokovno znanje o vojaških zadevah. Glavni razlog za ločeni sodni sistem je edinstveni značaj vojaške branže, kjer imajo disciplina, organiziranost in hierarhija ključno vlogo ter so bistvene za ohranjanje učinkovitosti in bojne pripravljenosti oboroženih sil.
Keywords: Specializacija, sodišče, sodni oddelek, kazensko pravo, vojaški pravosodni sistem, vojaška zakonodaja, vojno pravo, ločeni sodni sistem.
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 55; Downloads: 10
.pdf Full text (1,91 MB)
This document has many files! More...

4.
Vpliv prava EU na substančno delovno pravo: izbrani vidiki : izbrani vidiki
Teja Peče, 2022, master's thesis

Abstract: EU ima danes na podlagi 2. odstavka 4. člena PDEU na področju socialne politike z državami članicami deljene pristojnosti. Naravo in obseg pooblastil EU pa podrobneje opredeljuje zlasti 153. člen PDEU, ki kot krovna določba predstavlja tudi podlago za sprejem direktiv in priporočil. Neimplementacija ali nepopolna implementacija direktive, po poteku implementacijskega roka, je na področju delovnega prava izredno problematična, saj se skladno s sodno prakso Sodišča možnost sklicevanja na neposredni učinek direktiv priznava le zaposlenim v javnem sektorju in ne tudi zaposlenim v zasebnem sektorju. Z vidika varstva temeljnih (socialnih) pravic je navedeno razlikovanje arbitrarno, nevzdržno in nedopustno. Na podlagi podrobne vsebinske analize sodne prakse Sodišča in stališč priznanih akademikov je mogoče zaznati, da pravo EU izravnava odsotnost horizontalnega učinka direktiv s široko razlago pojma »država«, lojalno oz. konsistentno razlago in dopustnostjo sklicevanja na splošna načela prava EU. Navedeno od nacionalnih sodnikov zahteva dobro poznavanje prava EU in veliko mero kreativnosti. Prav tako pa de iure in de facto ustvarja »sivo polje« (učinkovite) zaščite, kadar dejansko stanje zadeve ne izpolnjuje (zahtevanih) kriterijev. Varstvo temeljnih (socialnih) pravic je dobilo nove razsežnosti s sprejemom Lizbonske pogodbe, ki je Listini EU podelila zavezujočo pravno naravo. Uporaba Listine EU je na področju nacionalnega (delovnega) prava zahtevna, kar nekaj nejasnosti pa povzroča tudi pravna narava njenih določb. Listina EU kljub temu predstavlja pomemben premik v smeri izboljšanja varstva zaposlenih v zasebnem sektorju, saj skladno s sodno prakso Sodišča temeljne pravice Listine EU (ob izpolnjevanju določenih pogojev) varujejo tudi zasebno-pravna razmerja. Sklepno je možna ugotovitev, da je sodna praksa Sodišča izjemno pomembna tudi z vidika razlage in razumevanja materialnega delovnega prava EU. Analiza sodne prakse Sodišča na izbranem vidiku delovnega časa potrjuje, da restriktivna razlaga pojma ni mogoča. Prav tako pa je tudi odličen primer neuspešnemu nasprotovanju, s strani držav članic in Komisije, po pridobivanju ter, kot se na prvi pogled zdi, širitvi pristojnosti prava EU.
Keywords: Temeljne pravice, človekove pravice, pravo EU, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, pravica do poštenih in pravičnih delovnih pogojev, delovno pravo EU, Direktiva o delovnem času, pojem »delovni čas«.
Published in DKUM: 17.03.2022; Views: 485; Downloads: 246
.pdf Full text (1,19 MB)

5.
Študijsko gradivo pri predmetu Korporacijsko in koncernsko pravo : zbirka vaj
Jerneja Prostor, Daniel Zdolšek, 2022, higher education exercise book

Abstract: Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu pri predmetu Korporacijsko in koncernsko pravo na drugi stopnji bolonjskega študija prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Delo posega na področji pravnih in ekonosmko-poslovnih znanosti. Snov terja namreč dobro poznavanje zapletenih pravnih vprašanj, ki so neločljivo povezana z računovodskimi operacijami. Študijsko gradivo je nujen pripomoček tistim, ki želijo kariero graditi kot gospodarski pravniki, seveda pa bo koristilo prav vsem za pripravo na izpit pri predmetu Korporacijsko in koncernsko pravo.
Keywords: poslovne finance, spremljanje gospodarskih kategorij, računovodstvo, pravo družb, korporacijsko pravo
Published in DKUM: 15.02.2022; Views: 312; Downloads: 113
.pdf Full text (12,27 MB)
This document has many files! More...

6.
Alternativni načini zaščite geografskega porekla vina v Sloveniji in Severni Makedoniji : diplomsko delo
Andrej Bitrakov, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava tematiko alternativnih načinov zaščite geografskega porekla vina v Republiki Sloveniji oziroma Evropski uniji (EU) in Republiki Severni Makedoniji. Geografsko poreklo proizvodov se v izbranih sistemih primarno in neposredno varuje prek t. i. sui generis sistema zaščite. Gre za sistem pravnih pravil in načel, s katerimi se ureja označba geografskega izvora (OGI) kot posebna pravica industrijske (intelektualne) lastnine, ki varuje geografski izvor različnih proizvodov, med njimi tudi vin. Kljub dolgoletni tradiciji tega sistema se pri pridelovalcih vin v modernem času zaradi vsebinske zahtevnosti pogojev za registracijo OGI za vina, kompleksnosti in zapletenosti postopka registracije ter izključujoče narave sistema zaščite na ravni EU vse pogosteje pojavljajo zamisli o uporabi nadomestnih orodij za zaščito geografskega porekla svojih proizvodov. Na podlagi podrobnejše vsebinske analize določb veljavnih slovenskih in makedonskih predpisov ter predpisov EU, stališč vodilne teorije prava OGI, prava znamk in konkurenčnega prava ter sodne prakse Sodišča EU avtor ugotavlja, da obstajajo številni drugi, alternativni načini varstva OGI za vina, ki niso zaščitene v okviru t. i. neposrednega sistema varstva. Kot alternativne možnosti varstva se tako kažejo predvsem kolektivna in certifikacijska znamka, varstvo pred nelojalno konkurenco, pravo označevanja proizvodov, pravo oglaševanja in pravo varstva potrošnikov. Posebna pozornost je pri tem v magistrskem delu namenjena ne samo osnovni analizi različnih institutov, ki lahko vsaj na teoretični ravni služijo kot alternativno sredstvo za varstvo geografskega imena vin, ampak tudi primerjavi ureditve teh institutov v Sloveniji (ter s tem EU) in Severni Makedoniji. Ugotovitve zaključnega dela so relevantne tudi z vidika večletnega spora med EU in Združenimi državami Amerike (ZDA) o (ne)ustreznosti sui generis sistema zaščite geografskega porekla vina. Izhajajoč iz raziskave alternativnih načinov varstva in zlasti s pomočjo primerjave zaščite geografskega porekla vina z OGI in znamkami avtor ocenjuje, da imajo OGI kot posebna vrsta pravice industrijske lastnine številne jasne in očitne prednosti, ki jih pomembno ločijo od preostalih proučevanih instrumentov. Dodana vrednost OGI je tako v izjemno širokem obsegu varstva, ki ga ti zagotavljajo svojim imetnikom, neomejenem času trajanja, neplačilu pristojbin ter odpornosti pred spremembo v generično ime in posledično izgubo zaščite.
Keywords: OGI, posredni sistem varstva, kolektivna znamka, certifikacijska znamka, nelojalna konkurenca, pravo označevanja proizvodov, pravo oglaševanja, pravo varstva potrošnikov, carinsko pravo.
Published in DKUM: 10.01.2022; Views: 421; Downloads: 144
.pdf Full text (1,10 MB)

7.
Mednarodni leasing : magistrsko delo
Filip Breznik, 2021, master's thesis

Abstract: Pogodba o leasingu je inominatna pogodba, ki v slovenskem pravnem redu ni zakonsko normirana oziroma urejena kot posebni pogodbeni tip, enako kot v večini pravnih redov. Obstajajo različna stališča o tem, ali bi bilo možno pogodbo o leasingu podrediti pod katero od zakonsko urejenih pogodb. Eden izmed prevladujočih razlogov, ki govori proti možnosti podrejanja pogodbe o leasingu pod zakonsko urejene nominatne pogodbene tipe je ta, da se, kot že rečeno, pogodba o leasingu pojavlja v raznovrstnih različicah (modalitetah), ki jo oblikujejo zahteve poslovne prakse. Te različice (modalitete) pogodbe o leasingu pa se ne razlikujejo le v podrobnostih, temveč gre tudi za pogodbe z različno pravno naravo. Za pravilno opredelitev pravne narave leasinga je treba ločiti pravne in ekonomske elemente posla. Ekonomske značilnosti pogodbe, posebej način financiranja, govore le o kavzi pogodbe, ne pa o njeni pravni naravi. Pravno gledano gre za inominatno pogodbo civilnega prava, za katero uporabljamo pravila, ki veljajo za klasične nominatne pogodbe civilnega in gospodarskega pogodbenega prava. V pogodbah o finančnem leasingu, ki se pojavljajo v vrstah različic, se prepletajo elementi najemne in prodajne pogodbe. Pri presoji pravne narave konkretne pogodbe je zato ob upoštevanju tipološke pogodbene svobode treba izhajati iz dogovora strank v konkretnem pogodbenem razmerju. Mednarodni leasing se je skozi leta v praksi dodobra uveljavil kot pomembna oblika mednarodnega financiranja storitev in dobrin. Kljub temu pa je mogoče zaznati vsesplošno pomanjkanje informacij, literature, strokovnih monografij in ostalih relevantnih podatkov na temo mednarodnega leasinga, kar lahko zavira še uspešnejšo uveljavljanje navedene oblike financiranja v praksi, oziroma usmerja gospodarske subjekte proti ostalim oblikam financiranja. Pri mednarodnem leasingu gre za postopek mednarodne transakcije, kjer se pravica do uporabe predmeta leasinga prenese neposredno ali posredno od lastnika/leasingodajalca (neposredni ali posredni leasing) iz enega pravnega reda, do uporabnika/leasingojemalca iz drugega pravnega reda, brez spremembe lastninske pravice na predmetu pogodbe, za pogodbeno določeno časovno obdobje, v katerem pride do polne amortizacije opreme, dane v leasing. Temeljna obveznost leasingojemalca v tem obdobju je plačevanje leasinških obrokov napram lastniku/leasingodajalcu. Magistrsko delo sistematično obravnava in primerja instituta domačega in mednarodnega leasinga. Zaradi boljšega razumevanja slednjega, je bralcu podrobno predstavljena temeljna zasnova in razvoj instituta leasinga, prikaz njegovih pojavnih oblik in razvrstitev le teh. Osrednji del magistrskega dela predstavlja analiza instituta mednarodnega leasinga, ki je v teoriji in praksi zelo skromno raziskan. Bralcu skuša na zgoščen način predstaviti ključne teoretične koncepte samega instituta, njegovo zgodovino uporabe, in tudi različne pojavne oblike, ki so se razvile v mednarodni poslovni praksi.
Keywords: mednarodni leasing, leasing, pogodba o leasingu, mednarodno finančno pravo.
Published in DKUM: 25.11.2021; Views: 417; Downloads: 85
.pdf Full text (676,59 KB)

8.
Ustavna pravica do obrazložene sodne odločbe po ZPP in analiza pritožbenih razlogov po 14. in 15. točki 339. člena ZPP v sodni praksi
Monika Pušaver, 2021, master's thesis

Abstract: V Republiki Sloveniji so enake človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikom – ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino – zagotovljene z Ustavo Republike Slovenije. V Ustavi Republike Slovenije kot hierarhično najvišjem pravnem aktu so te pravice taksativno naštete in zelo na kratko definirane – Ustava Republike Slovenije namreč nadaljnje oziroma podrobnejše urejanje teh pravic prenaša na hierarhično nižje ustavnoskladne pravne akte – zakone in podzakonske akte. V 22. členu Ustave Republike Slovenije je posameznikom zagotovljeno enako varstvo pravic, iz katerega izhaja več pravic – pravica do izjavljanja, pravica do enakopravnosti strank, prepoved sodniške samovolje in prepoved samovoljnega odstopa od ustaljene sodne prakse. Pravici stranke do izjavljanja kot najpomembnejšemu izrazu pravice do enakega varstva pravic na drugi strani ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe strank v postopku vzame na znanje, pretehta njihovo pomembnost in da se do navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe opredeli. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja in zaupanja v sodstvo je namreč pomembno, da stranka lahko ne glede na to, ali je njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ugodeno ali ne, iz obrazložitve sodbe razvidi, ali se je sodišče seznanilo z njenimi argumenti, ali jih je obravnavalo in na katere materialnopravne predpise je oprlo svojo odločitev. V civilnih postopkih potek pravdnega postopka ter postopek izdaje, vsebino in obliko sodbe določa ZPP – le-ta mora kot hierarhično nižji akt v pravdnem postopku zagotoviti izdajo takšne sodbe, iz katere bo stranka razvidela, ali je sodišče njenemu tožbenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ugodilo ali ga je zavrnilo in na podlagi katerih argumentov ter veljavnih pravnih predpisov je sprejelo svojo odločitev. V predmetnem magistrskem delu je podrobneje obravnavano, na kakšen način je z ZPP v civilnem pravdnem postopku posameznikom zagotovljena ustavna pravica do obrazložene sodne odločbe, katera ravnanja sodišč pomenijo kršitev te pravice in na kakšen način lahko stranke dosežejo odpravo teh kršitev.
Keywords: civilno pravo, sodba, obrazložitev, pravica, dejstva, kršitev, pritožba, pomanjkanje, utemeljitev, izrek
Published in DKUM: 11.10.2021; Views: 251; Downloads: 42
.pdf Full text (1,45 MB)

9.
Čezmejna sprememba pravnoorganizacijske oblike : magistrsko delo
Jakob Stanič Gruden, 2021, master's thesis

Abstract: Predmet obravnave magistrske naloge je čezmejna sprememba pravnoorganizacijske oblike družbe s poudarkom na pravnem institutu čezmejnega preoblikovanja, kot ga po novem ureja pravo Evropske Unije. V prvem delu naloge je zaradi vzporednic in širše slike na kratko predstavljena sprememba pravnoorganizacijske oblike družbe po slovenskem pravu. Ta podvrsta statusnega preoblikovanja družb, imenovana tudi formalno statusno preoblikovanje, temelji na načelu ohranjanja identitete družbe, ki se preoblikuje, kar pomeni, da pri tej statusni spremembi ne pride do prenehanja družbe, ki se preoblikuje, niti ne gre za prenašanje njenih pravic, obveznosti in pravnih razmerji, temveč družba po preoblikovanju ohranja svojo pravno subjektiviteto in obstaja naprej v drugi pravnoorganizacijski obliki in drugem pravnem okviru. Drugi del naloge je namenjen čezmejnim spremembam pravnoorganizacijske oblike družb. Pri tovrstnih operacijah gre za podvrsto statusnega preoblikovanja družbe, pri katerem se družba, ki obstaja v pravnoorganizacijski obliki po pravu določene države (npr. slovenska družba z omejeno odgovornostjo), preoblikuje v družbo s pravnoorganizacijsko obliko po pravu druge države (npr. italijansko delniško družbo). Navedena pravna operacija praviloma vključuje selitev družbe v drugo državo, kar običajno zahteva izbris družbe iz pravnega registra ene države in njen vpis v register druge. Najpomembnejša sprememba za družbo in z njo povezane subjekte je pri tej transakciji ta, da za družbo po tovrstnem preoblikovanju velja pravo države v katero se ta priseli. V magistrski nalogi avtor ugotavlja, da je možnost izvedbe tovrstnih pravnih operacij odvisna od ureditev udeleženih držav (izvorne in ciljne), pri čemer večina držav tovrstnih preoblikovanj (ob ohranitvi identitete družbe, ki se preoblikuje) izrecno ne ureja oz. omogoča. V tretjem delu naloge je obravnavan institut čezmejnega preoblikovanja po določbah Direktive (EU) 2019/2121. Navedeni pravni akt, ki ga bodo morale države članice do 31. 01. 2023 implementirati v svoje nacionalne pravne sisteme, bo med drugim zagotovil določen obseg harmonizacije čezmejnih sprememb pravnoorganizacijske oblike družb znotraj EU. Na njegovi podlagi bodo harmonizirani postopek čezmejne spremembe pravnoorganizacijske oblike ter varstvo subjektov, ki so pri tovrstnih pravnih operacijah lahko prizadeti (upniki, družbeniki in delavci). Vendar pa ureditev čezmejnih sprememb pravnoorganizacijske oblike tudi po implementaciji Direktive (EU) 2019/2121 ne bo popolna. Zakonodajalec EU namreč z njo od držav članic ni zahteval obvezne ureditve možnosti čezmejnega preoblikovanja osebnih družb (ter v pravnoorganizacijsko obliko osebnih družb). Avtor ugotavlja, da so ne glede na navedeno in ne glede na to, ali posamezne članice EU takšna preoblikovanja izrecno urejajo (oz. jih bodo uredile), znotraj EU na podlagi svobode ustanavljanja in sodne prakse Sodišča EU možne tudi čezmejne spremembe pravnoorganizacijske oblike osebnih družb (in v osebne družbe).
Keywords: Družba, formalno (oblikovno) statusno preoblikovanje, čezmejno preoblikovanje, pravo preoblikovanj, gospodarsko pravo, Direktiva (EU) 2019/2121, svoboda ustanovitve.
Published in DKUM: 28.09.2021; Views: 307; Downloads: 53
.pdf Full text (1,02 MB)

10.
Neločljivost štirih svoboščin notranjega trga kot načelo prava EU : magistrsko delo
Maja Kotnik, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava neločljivost notranjega trga, ki je kot temeljni cilj in ključni element EU vzpostavljen na podlagi dolgoletnih prizadevanj po povezovanju nacionalnih trgov. Gre tako za ekonomski projekt s ciljem učinkovitega razvoja in rasti gospodarstva v želji doseči stanje blaginje, kot tudi za politični projekt za doseganje čim večje stopnje povezanosti držav članic v skupno entiteto z enotnim trgom. V tega inkorporirane štiri svoboščine so povezane v nerazdružljivo celoto, kar je možno prepoznati iz dveh vidikov. Najprej je potrebno zavedanje dejanske integracije štirih svoboščin, ki lahko samo skupaj zagotavljajo popolno učinkovitost notranjega trga, drug vidik neločljivosti pa predstavlja politika čim bolj enotnega pristopa k notranjemu trgu in zavračanje selektivnosti z namenom ohranitve celovitosti. Magistrska naloga izpostavlja, da je celovitost notranjega trga in (ne)ločljivost štirih svoboščin bila in je še pereča aktualna tematika. O oblikovanju in varovanju neločljivosti štirih svoboščin kot načelu prava EU se je začelo govoriti predvsem ob Brexitu. Uvrstiti bi ga bilo mogoče med sistemska načela, ki predstavljajo temelj ustavne strukture pravnega reda EU in opredeljujejo njegovo zgradbo, saj načelo neločljivosti štirih svoboščin predstavlja temelj učinkovitosti notranjega trga in posledično razvoja EU nasploh. Zgolj delna udeležba na notranjem trgu, kjer bi država članica selektivno izbirala med svoboščinami in imela možnosti ovirati prost pretok, ne sme biti dopustna, saj predstavlja grožnjo za celovitost in pravilno delovanje EU nasploh. Kljub temu pa se posamezne države članice na trgu poslužujejo prav takšnega, selektivno naravnanega pristopa, kar je v današnjem času moč opaziti predvsem v povezavi z napotenimi delavci, kjer se ti soočajo z diskriminatornimi nacionalnimi ureditvami, ki ovirajo prost pretok na notranjem trgu. Še večji problem v zvezi z neločljivostjo štirih svoboščin pa se kaže v obliki ''brain drain'' migracij, s katerimi se srečujejo nekatere države članice EU. Čeprav do tujih kadrov selektivno pristopajo predvsem načeloma gospodarsko boljše razvite države članice priselitve, ta pojav v resnici predstavlja največji problem za države članice, iz katerih izobražena delovna sila odhaja. Takšne in podobne težave bodo v bližnji prihodnosti preizkušale trdnost EU, ki mora ostati neodvisna sui generis tvorba z lastnimi cilji in načrti za nadaljnji razvoj. V magistrski nalogi zaključujem, da je neločljivosti štirih svoboščin potrebno pripisati velik pomen, saj je od tega odvisen tako nadaljnji razvoj notranjega trga kot tudi nasploh politična smer, ki jo bo v prihodnje ubirala EU. Ta se mora zavzemati za ohranitev celovitosti notranjega trga, kakor tudi za vedno bolj povezane države članice, ki naj medsebojno sodelujejo brez neupravičenih ovir in omejitev za prost pretok. V duhu tega pa je vsakršna selektivno vodena politika neprimerna ter lahko zraven kršitve pravnega reda EU predstavlja resno grožnjo za nadaljnje povezovanje evropskih narodov.
Keywords: pravo EU, svoboščine notranjega trga, neločljivost, načelo prava EU, politični selektivni pristop držav, Brexit, delavci, diskriminacija, beg možganov
Published in DKUM: 26.07.2021; Views: 705; Downloads: 256
.pdf Full text (694,00 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica