| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 746
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Pravni vidiki informacijske varnosti
Monika Holešek, 2024, master's thesis

Abstract: Prepričanje, da obstaja zamejen krog pravnih pravil, ki zanesljivo in popolno regulirajo področje informacijske varnosti, je huda zmota. Na tem področju se vrstijo in medsebojno prepletajo najrazličnejši družbeni podsistemi, ki jih je potrebno upoštevati. Hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in z njimi povezanih sistemov, s seboj prinaša tudi kar nekaj težav ter vseskozi odpira nove pravne dileme. Živimo v družbi, ki je praktično odvisna od tehnologije. Pravo pa tehnološkemu razvoju težko sledi. Razloga za to sta vsaj dva. Prvi je togost nekaterih klasičnih pravnih institutov in posledična neuporabnost za nove izzive, ki jih prinaša digitalizacija. Drugi problem je, da bi nenehno spreminjanje pravnih pravil ogrozilo pravno varnost. V magistrskem delu je tako na kratko predstavljeno področje informacijske varnosti, s poudarkom na razlogih za reguliranje tega področja. Predstavljeni so nekateri splošni pravni akti Republike Slovenije in relevantni predpisi Evropske unije. Razvoj tehnologij, kot so umetna inteligenca, internet stvari, robotika in druge informacijsko-komunikacijske tehnologije eksponentno napreduje, kar bo v prihodnosti predstavljajo vedno večji izziv.
Keywords: Informacije, informacijska tehnologija, osebni podatki, tveganje, informacijska zasebnost, komunikacijska zasebnost, kibernetski kriminal, informacijsko pravo, ''uhajanje'' informacij, umetna inteligenca
Published in DKUM: 02.04.2024; Views: 48; Downloads: 16
.pdf Full text (1,20 MB)

2.
Kakšna teoretična in praktična znanja kriminalistike potrebujejo danes študenti prava in varstvoslovja?
Darko Maver, Saša Kuhar, 2007, published professional conference contribution

Keywords: študenti, znanje, varstvoslovje, pravo, kriminalistika
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 41; Downloads: 0
.pdf Full text (582,21 KB)

3.
Mednarodno pravo v boju zoper organizirano kriminaliteto
Tomislav Pospeh, 2006, published professional conference contribution

Keywords: organizirana kriminaliteta, preprečevanje, mednarodno pravo, mednarodno sodelovanje, Maastrichtska pogodba
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 46; Downloads: 1
.pdf Full text (388,96 KB)

4.
Pravna ureditev samostojnega podjetnika (primerjalno) : magistrsko delo
Adisa Balić Joldić, 2024, master's thesis

Abstract: Samostojni podjetnik je pravno-organizacijska oblika, ki se definira kot fizična oseba, ki samostojno opravlja pridobitno dejavnost z namenom pridobivanja dobička. Naloga obravnava posebnosti pravnega položaja podjetnika. Ker je samostojni podjetnik pogosta oblika organiziranja podjetja v kontinentalnem pravu, primerjamo posebnosti pravne ureditve samostojnega podjetnika v različnih pravnih sistemih – tokrat v Republiki Sloveniji, Zvezni republiki Nemčiji ter v Republiki Avstriji. Omenjene države imajo podobno ureditev z manjšimi, toda značilnimi razlikami. Na eni strani so sistemi, v katerih samostojni podjetnik lahko opravlja pridobitno dejavnost brez da bi izvršil vpis v poslovni register, kar pomeni, da je vpis v poslovni register prostovoljni. V Republiki Sloveniji je pa osnovna obveznost samostojnega podjetnika, preden začne opravljati dejavnost, vpis v poslovni register. Za vse omejene sisteme so pravila prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika podobna. Zato so predstavljeni vsi načini prenehanja opravljanja dejavnosti s strani samostojnega podjetnika. Naloga prvotno obravnava zgodovinski razvoj pravnih pravil, ki so urejala institut samostojnega podjetnika, ter zgodovinski razvoj instituta samostojnega podjetnika, da bi bralec razumel, kaj je privedlo do razlik v pravnih pravilih in urejanju tega instituta.
Keywords: samostojni podjetnik, podjetništvo, pravo družb, načelo neomejene osebne odgovornosti, poslovni register.
Published in DKUM: 23.03.2024; Views: 102; Downloads: 24
.pdf Full text (844,03 KB)

5.
Kriminalistika in kazensko pravo - teoretične in praktične povezave
Darko Maver, 2005, published professional conference contribution

Keywords: kriminalistika, kazensko pravo, kazensko materialno pravo
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 60; Downloads: 2
.pdf Full text (205,06 KB)

6.
7.
Kosovo v luči uresničevanja pravice do samoodločbe
Branko Celar, 2005, published professional conference contribution

Keywords: Kosovo, samostojnost, mednarodno pravo, pravica do samoodločbe
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 46; Downloads: 1
.pdf Full text (228,51 KB)

8.
Znanje prava kot temelj nepristranega odločanja v kazenskih zadevah
Ivan Bele, 2005, published professional conference contribution abstract

Keywords: kazensko pravo, kazenske zadeve, sodniki
Published in DKUM: 19.03.2024; Views: 72; Downloads: 1
.pdf Full text (107,64 KB)

9.
Materialni pogoji za dovolitev izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov
Pavle Balabanič, Miroslav Žaberl, 2002, published professional conference contribution

Keywords: prikriti preiskovalni ukrepi, zasebnost, kazensko pravo, kazenski postopek
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 63; Downloads: 4
.pdf Full text (284,15 KB)

10.
Pravica delavca do odklopa : magistrsko delo
Anja Bertoncelj, 2023, master's thesis

Abstract: Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije ima velik vpliv na življenja vseh posameznikov, prav tako pa tudi na področje delovnega prava. Vsak posameznik je z razvojem tehnologije pridobil možnost, da ima kjerkoli in kadarkoli pri roki napravo, ki mu omogoča, da je vsakomur dosegljiv. To se odraža tudi na področju delovnega prava, in sicer na način, da delodajalci kontaktirajo delavce, ne le v času rednih delovnih ur, temveč tudi izven delovnega časa. Kontaktirajo jih lahko tudi sodelavci, z vprašanji v zvezi z delom. Delavci pa so velikokrat primorani na te klice ali sporočila odgovoriti, saj se bojijo izgube zaposlitve ali pa imajo naloženo delo, ki ga v rednem delovnem času niso morali opraviti. Pri tem nastaja težava v zvezi z dosegljivostjo delavcev, saj to pomeni, da delavci delo opravljajo brez možnosti za počitek oziroma svojega prostega časa ne izkoriščajo na način, kot bi si ga sami želeli. S tem razlogom se je razvila pravica do odklopa, in sicer pravica delavca, da se ne odziva na klice in sporočila delodajalca ter obveznosti delodajalcev, da delavcev ne kontaktirajo izven rednih delovnih ur. Pri tem so pomembna vsa pravila v zvezi z delovnim časom, dnevnim in tedenskim počitkom ter odmori, kateri so zajeti v mednarodnem, evropskem in nacionalnem pravu. Z dosledno uporabo vseh teh pravil se delavcem daje pravica do počitka. Kljub vsem obstoječim pravilom pa se je razvila posebna pravica, to je pravica do odklopa, ki ni le pravica delavcev, temveč tudi obveznost delodajalcev, ki jo je potrebno uzakoniti, saj obstoječa pravila v zvezi z delovnim časom, počitki in odmorom, ne zadostujejo. Potrebna so torej posebna pravna pravila, ki bodo delavcem dala pravico, da se odmakne od delovnega okolja in čas preživi po lastni volji. Pomembnost te pravice se kaže v tem, da se vedno več držav odloča za uzakonitev pravice do odklopa, od katerih je bila prva država Francija, kateri so sledile tudi druge. Tudi Slovenija je sprejela predlog spremembe ZDR-1, kjer bi poseben člen uredil pravico do odklopa ter sankcije v primeru nesprejema ukrepov za uveljavitev pravice do odklopa. Prav tako na ravni Evropske unije potekajo aktivnosti za uzakonitev pravice do odklopa, saj je bila sprejeta Resolucija Evropskega parlamenta s predlogom morebitne nove direktive o pravici do odklopa, ki bi harmonizirala ureditev v vseh državah članicah.
Keywords: delovno pravo, pravice iz delovnega razmerja, pravo Evropske unije, pravica do odklopa, odklop, delovni čas, dnevni in tedenski počitek, varnost in zdravje pri delu
Published in DKUM: 07.03.2024; Views: 215; Downloads: 56
.pdf Full text (1,04 MB)

Search done in 16.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica