| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pravni položaj delavca v času izrednih razmer: epidemija COVID-19
Jaka Premzel, 2020, master's thesis

Abstract: Izbruh epidemije novega virusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 je v začetku leta 2020 zajel celoten svet. Države so sprejele interventno zakonodajo za preprečitev in omejitev širjenja virusa ter ukrepe za pomoč gospodarstvu. Zaradi ugasnitve javnega življenja se je večina delodajalcev zasebnega sektorja soočila s problemom upada prometa in posledično manjšo potrebo po delu, spet drugi, predvsem v panogi trgovine z živili, pa s povečanim obsegom dela. Sprejem interventne zakonodaje ne pomeni, da se veljavni zakonodajni okvir preneha uporabljati, saj akti OZN, MOD, EU in navsezadnje tudi nacionalni zakonodajni akti posameznih držav niso izgubili veljave. Interventna zakonodaja v določenih primerih le korigira veljavne akte in pomeni dodatno možnost organiziranja delovnega procesa z uvedbo novih institutov. Osrednji problem delodajalca v času epidemije COVID-19 je upad prihodkov, čemur sledi manjša potreba po delu. Posledično se poraja vprašanje, kakšne možnosti ima delodajalec glede prilagoditve delovnega procesa in predvsem kakšne pravice ima delavec, kot šibkejša stranka pogodba o zaposlitve. Delodajalec ima na podlagi temeljnega nacionalnega delovnopravnega akta možnost, da enostransko začasno odredi opravljanje drugega dela, napoti delavca na čakanje na delo doma ali da mu odredi opravljanje nadurnega dela. V soglasju z delavcem sme delodajalec spremeniti pogodbo o zaposlitvi in se posledično dogovoriti o delu delavca od doma ter navsezadnje z delavcem skleniti sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Odpustitev delavca mora biti zadnji ukrep, katerega uporabi delodajalec v kriznih razmerah, ki so posledica epidemije COVID-19. Na podlagi interventne zakonodaje je delodajalec dobil dodatne možnosti glede organizacije delovnega procesa. Interventna ukrepa sofinanciranja začasnega čakanja na delo in sheme za krajši delovni čas, sta se izkazala za zelo učinkovita. V omenjena instituta je v Sloveniji vključenih veliko število delavcev, kar je indic njune uspešnosti. Delavec se lahko v času epidemije COVID-19 in neposredno po njej znajde v različnih položajih. V prvih tednih izbruha virusa SARS-CoV-2 veliko število delavcev ni imelo možnosti priti na delo zaradi višje sile. Kot višja sila se uvršča ustavitev javnega prevoza, zaprtje vrtcev in zaprtje mejnih prehodov. Delavec se lahko znajde tudi v situaciji, ko mu je s strani pristojnih institucij odrejena karantena ali ukrep izolacije (osamitve). Prav tako lahko delavec zboli za boleznijo COVID-19, kjer gre ponovno za svojevrsten položaj. Delavec je v vseh naštetih položajih upravičen do nadomestila, za katerega pravna podlaga je tako v veljavni, kot v interventni zakonodaji.
Keywords: Pravni položaj delavca, interventni zakon, COVID-19, začasno čakanje na delo, odreditev drugega dela, shema za krajši delovni čas
Published: 10.09.2020; Views: 572; Downloads: 291
.pdf Full text (958,80 KB)

2.
PRAVNI POLOŽAJ DELAVCA V PRIMERU SMRTI DELODAJALCA - FIZIČNE OSEBE
Marina Vučićević, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava pravni položaj delavca v primeru smrti delodajalca – fizične osebe. Gre za kompleksen problem, kateri zahteva poznavanje več pravnih področij. Predvsem je potrebno upoštevati delovno pravo, dedno pravo in statusno pravo. Stranki pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec. Delavec je zmeraj fizična oseba in že obligacijski zakonik določa, da v primeru smrti ene od strank pogodbeno razmerje zaradi lastnosti ˝intuitu personae˝ preneha. Za razliko od delavca pa je delodajalec lahko fizična ali pravna oseba. Uvodoma je treba opredeliti in poznati lastnosti delodajalca, ki je fizična oseba. Samostojnega podjetnika opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah v splošnem delu, prav tako pa v delu, ki je namenjen podjetniku. Pravni položaj drugih svobodnih poklicev, ki jih lahko opravljajo fizične osebe, pa urejajo posebni zakoni. Zaradi smrti delodajalca pridejo v poštev določbe dednega prava iz Zakona o dedovanju. V trenutku zapustnikove (delodajalčeve) smrti pride do dedovanja. Deduje se lahko na dva načina. Če je zapustnik zapustil oporoko, se spoštuje njegova volja. Če oporoke ni, ali če oporočno določeni dediči ne želijo dedovati, pride do zakonitega dedovanja. Določbe dednega prava so v primerjavi s statusnimi določbami lex generalis. Za pravni položaj delavca je pomemben Zakon o delovnih razmerjih. Nadaljevanje podjetja in ohranitev delavčevih pogodb o zaposlitvi je odvisna od tega, kakšno dejavnost je zapustnik opravljal. Lahko pride do dveh situacij. Prva situacija je ta, da je delodajalec opravljal takšno dejavnost, zaradi katere dediči ne morejo nadaljevati podjetja, ali pa iz različnih razlogov tega ne želijo. Zaradi tega se delovna razmerja in pogodbe o zaposlitvi delavcev ne ohranijo. V tem primeru so pravice delavcev okrnjene, saj jim ne pripada pravica do odpravnine, pravica do odpovednega roka in s tem povezane druge pravice. Pridobijo lahko le pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Druga situacija je takšna, da dediči lahko in želijo nadaljevati zapustnikovo podjetje. Pride do podobnega položaja kot v primeru prenosa podjetja, obrata ali njegovega dela. Potrebno je upoštevati slovenski Zakon o delovnih razmerjih, ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonov držav članic glede varstva pravic delavcev v primeru prenosov podjetij, obratov ali delov podjetij in obratov. V tem primeru se ohranijo delovna razmerja in pogodbe o zaposlitvi.
Keywords: Smrt delodajalca – fizične osebe, samostojni podjetnik, pravni položaj delavca, sprememba delodajalca, dedovanje podjetniškega premoženja, fizična oseba, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ohranitev pogodbe o zaposlitvi.
Published: 16.07.2015; Views: 1748; Downloads: 206
.pdf Full text (916,01 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica