| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Slovenščina na dlani 2
Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek Mertük, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, professional monograph

Abstract: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Keywords: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Published: 17.02.2020; Views: 337; Downloads: 36
URL Link to file

2.
Zavest dijakov o jezikovni zvrstnosti in vlogah knjižnega jezika
Jerica Vogel, 2018, original scientific article

Abstract: Obravnava identitetne vloge jezika v šoli in v njenem okviru različnih jezikovnih zvrsti je pri pouku slovenščine v zadnjih dvajsetih letih doživela le malo sprememb. Na podlagi jezikoslovnih ugotovitev o neskladju med uveljavljeno teorijo zvrstnosti in jezikovno prakso smo v anketi dijakom zastavili vprašanja, kako razumejo pojem knjižni jezik, kakšne so njihove izkušnje z njegovo rabo in v katerih govornih položajih je raba knjižnega jezika po njihovem mnenju nujna.
Keywords: slovenščina, pouk slovenščine, knjižni jezik, zvrstnost jezika, vloge jezika
Published: 11.10.2018; Views: 353; Downloads: 48
.pdf Full text (707,24 KB)
This document has many files! More...

3.
Obravnava skladnje pri pouku slovenščine v tretjem triletju osnovne šole, v gimnaziji ter srednjem strokovnem in poklicnem izobraževanju
Mojca Smolej, Nika Lampret, 2018, original scientific article

Abstract: Prispevek podaja skrajšan pregled rezultatov analize obravnave skladnje pri pouku slovenščine v osnovni in srednji šoli. Pregled tiskanega učnega gradiva je pokazal, da večina samostojnih delovnih zvezkov za pouk slovenščine učencev ne navaja k razmisleku o pomembnosti pridobljenega znanja s področja skladnje. V pregledanih samostojnih delovnih zvezkih skoraj ni mogoče zaznati kritične refleksije in osmislitve pridobljenega znanja.
Keywords: slovenščina, skladnja, pouk slovenščine, osnovna šola, gimnazija, srednje strokovno in poklicno izobraževanje
Published: 11.10.2018; Views: 384; Downloads: 58
.pdf Full text (510,30 KB)
This document has many files! More...

4.
Spodbujanje ustvarjalnosti pri pouku slovenščine v 6. in 9. razredu z de Bonovim orodjem CoRT
Nastja Stropnik Naveršnik, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali z ustvarjalnostjo v slovenskem šolskem sistemu pri pouku slovenščine. Predstavili smo pojem ustvarjalnost in prikazali, zakaj je ustvarjalnost ena od ključnih kompetenc 21. stoletja, ki bi jo šola morala razvijati oziroma spodbujati pri učencih in jih tako opolnomočiti, da bodo po končanem večletnem formalnem izobraževanju pripravljeni za življenje (in delovni trg). Prvi del magistrskega dela temelji na uporabi deskriptivne metode. V drugem (empiričnem) delu smo s petimi učnimi pripravami za 6. razred in petimi učnimi pripravami za 9. razred praktično predstavili, kako lahko orodja CoRT vpletemo v pouk slovenščine. Z dvema učiteljicama slovenščine, ki si pri pouku slovenščine prizadevata pri učencih spodbujati ustvarjalnost, smo naredili tudi intervju. Ugotovili smo, da je slovenski šolski sistem tog in nekoliko zastarel. Posamezniki sicer prepoznavajo ustvarjalnost kot pomembno kompetenco in jo skušajo spodbujati v okviru krožkov, dnevov dejavnosti (izven pouka), v kurikulumu pa je še vedno ni. Orodja CoRT 1 in 4, ki jih je razvil Maltežan Edward de Bono, pionir na področju poučevanja ustvarjalnega mišljenja, so uporabna pri pouku slovenščine, saj pri učencih spodbujajo osredotočeno ustvarjalno mišljenje, timsko delo, toleranco do različnih mnenj, učijo jih pogledati na problem z različnih vidikov, z njimi se učenci priučijo zavedanja posledic lastnih dejanj. Najpogosteje uporabljena orodja so PNZ, SDL, PPP, AMI, P & N (iz CoRT 1), naključni vložek in DA, NE, PO (iz Cort 4).
Keywords: ustvarjalnost, tehnike spodbujanja ustvarjalnosti, CoRT, Edward de Bono, pouk slovenščine, šolski sistem, učne priprave
Published: 25.10.2017; Views: 680; Downloads: 178
.pdf Full text (1,73 MB)

5.
KOMPETENCE IN LASTNOSTI DOBREGA UČITELJA SLOVENŠČINE
Klara Reš, 2016, master's thesis

Abstract: V družbi in času, kjer živimo, je pomembno, da je posameznik samostojna osebnost, zmožna kritičnega razmišljanja in razumevanja drugih. Človek pa za svoj razvoj potrebuje ob sebi ljudi, ki ga znajo usmerjati, mu svetovati, ga vzgajati. Učitelj je tisti, ki spremlja razvoj posameznika, ki njegov napredek ocenjuje in ga venomer nadgrajuje. V teoretičnem delu magistrskega dela predstavljamo teorijo lastnosti in kompetenc dobrega učitelja slovenščine. Učitelj slovenščine svoje učence uči izražanja, sporočanja, predstavljanja, to pa je življenjskega pomena. Slovenščina je naš materni jezik in jezik, s katerim izražamo svoje občutke, jezo, veselje, žalost, in ravno zato ima učitelj slovenščine pomembno vlogo v življenju posameznika. Pouk slovenščine je zagotovo bolj kvalitetnejši, če ga izvaja dober učitelj, ki je pozitivno naravnan in spodbuja razvoj svojih učencev.
Keywords: učitelj, lastnosti, kompetence, slovenščina, učna priprava, pouk slovenščine
Published: 16.11.2016; Views: 1675; Downloads: 262
.pdf Full text (901,50 KB)

6.
Kaj se dogaja z besedilnostjo esejev slovenskih maturantov?
Dubravka Berc Prah, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Kaj se dogaja z besedilnostjo esejev slovenskih maturantov? se osredotoča na opazovanje besedilnosti v izbranem raziskovalnem vzorcu maturitetnih esejev. Besedilnost je opredeljujoča lastnost besedila in se nanaša predvsem na koherentnost, tj. tematsko, globinsko, logičnopomensko povezanost delov v celoto, in kohezivnost, tj. slovnično, površinsko, skladenjskopomensko povezanost delov v celoto. Obe značilnosti besedilnosti se prepletata in druga na drugo bistveno vplivata. Brez razvite zmožnosti tvorjenja in sprejemanja besedila ne moremo govoriti o razviti sporazumevalni zmožnosti, brez te pa posameznik ne more živeti avtonomnega in suverenega polnovrednega življenja, saj je sporazumevanje ena od človekovih temeljnih družbenih dejavnosti. Zato je pouk besedilnosti pomembno prisoten v sodobnem pouku slovenščine kot prvega oz. maternega jezika, preverjanje razvitosti te zmožnosti pa na maturitetnem izpitu iz slovenščine. To magistrsko delo je nastalo z namenom raziskati, ali se raven besedilnosti maturitetnih esejev skozi leta spreminja, kako dijaki dosegajo, da njihovo besedilo učinkuje koherentno in kohezivno oz. s katerimi jezikovnimi sredstvi to dosežejo najpogosteje ter kako na besedilnost maturitetnih esejev vplivajo esejska navodila.
Keywords: besedilo in besedilnost, učni načrt, matura, šolski esej, pouk slovenščine
Published: 05.10.2016; Views: 601; Downloads: 95
.pdf Full text (2,27 MB)

7.
Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v Republiki Srbiji
Tatjana Bukvič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Uvodna poglavja diplomskega dela obsegajo predstavitev osnovnih pojmov s področja jezikov v stiku, pregled izseljevanja Slovencev v Srbijo ter podatke o njihovi organiziranosti in delovanju danes. Osrednji del vsebuje poglavje s predstavitvijo dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v tujini, njegovega zgodovinskega razvoja ter današnje organiziranosti. Empirični del diplomskega dela predstavlja raziskavo, ki je bila izvedena v Srbiji v šolskem letu 2015/2016 med otroki, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v Srbiji, njihovimi starši ter učitelji. V delu so predstavljeni raba in znanje slovenskega jezika pri otrocih in starših, njihova stališča do slovenščine in slovenstva nasploh ter njihov odnos do dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture. V zaključku je podano razmišljanje o položaju slovenščine v skupnostih potomcev Slovencev, živečih v Srbiji, in o identiteti Slovencev po svetu ter dejavnikih, ki pomembno vplivajo na njihovo prihodnost oziroma obstoj.
Keywords: sociolingvistika, sociolingvistična raziskava, slovenski zdomci v Srbiji, jeziki v stiku, dvojezičnost, poučevanje slovenščine, dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, odnos do slovenščine
Published: 25.08.2016; Views: 687; Downloads: 55
.pdf Full text (1,20 MB)

8.
Stališča osnovnošolskih učiteljev slovenščine do lastnega pedagoškega poklica
Ninetta Gnidovec Rozman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo stališča osnovnošolskih učiteljev do lastnega pedagoškega poklica. Prvi del diplomskega dela predstavlja teoretičen okvir za empirično raziskavo. Znotraj tega smo opisali učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj in t. i. (profesionalni) učiteljski stres. Na kratko smo predstavili tudi predmet slovenščine v osnovni šoli ter poklic slovenista − učitelja, ki poučuje slovenščino. Drugi del diplomskega dela temelji na empirični raziskavi, katere namen je bil raziskati: učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj, učiteljski stres oz. stres, ki se pojavlja na delovnem mestu, mnenja učiteljev slovenščine o lastnem poklicu ter njihovo delo pri pouku slovenščine. Za raziskavo smo sestavili anketni vprašalnik, ki je bil smiselno − glede na problematiko − razdeljen na štiri sklope in začetni uvodni del, ki je zajemal navodila in osnovne podatke učiteljev: spol, starost in delovno dobo. Osnovno populacijo, ki smo jo preučevali, predstavljajo učitelji dolenjske, posavske, osrednje, zasavske in savinjske regije. V raziskavi je sodelovalo 50 učiteljev. Izsledki te so pokazali, da se učitelji slovenščine v največji meri uporabljajo demokratičnega stila poučevanja, medtem ko svoj profil označujejo z visoko stopnjo pedagoške in splošne kompetentnosti, kar nakazuje na njihovo strokovnost in človeškost hkrati. Velik pomen pripisujejo povratnim informacijam, ki jih prejmejo s strani učencev. Svoje spretnosti poučevanja so v celoti ocenili kot skorajda izjemne; najbolj je izstopala spretnost samozavestnega podajanja snovi. Učitelji, ki slovenščino poučujejo v osnovni šoli, se čutijo popolnoma avtonomne pri izbiri metod in oblik dela ter izbiri učnih pripomočkov. Podatki so v nadaljevanju raziskave pokazali, da učitelji slovenščine t. i. ''šolski stres'' v največji meri doživljajo pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter ponavljajočih se slabih ocenah in neuspehih učencev. Najpogosteje ga zaznavajo na čustvenem področju, kot posledico pa v največjem številu navajajo jok. V stresnih situacijah se ti sproščajo s pogovorom ob kavi; tako da se zaupajo partnerju, prijatelju ali sodelavcu. Ugotovili smo tudi, da učitelji na svoj poklic niso ravno najbolj ponosni, vendarle pa jih ta osrečuje. Tudi za odločitev istega poklica bi se večina odločila še enkrat. O sebi menijo, da so odlični pedagogi ter da je njihov poklic premalo cenjen in preslabo plačan. Raziskali smo tudi naklonjenost učiteljev slovenščine jezikovnemu in književnemu pouku, bodisi zaradi pisanja priprav, ocenjevanja, poučevanja, izbire vsebin in učbenikov; izkazalo se je, da povsod prednjači književnost. Tudi mnenje učiteljev o tem, katero vrsto pouka imajo rajši učenci, je naklonjeno književnosti.
Keywords: poklic učitelja slovenščine, profesionalni razvoj, kompetence oz. učiteljeve spretnosti, avtonomija, stres učiteljev in učencev, jezikovni in književni pouk
Published: 24.08.2016; Views: 1127; Downloads: 91
.pdf Full text (14,46 MB)

9.
DIDAKTIČNO-METODIČNE ZNAČILNOSTI POUKA SLOVENŠČINE
Valerija Farič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pouk je zelo kompleksen proces, v katerem se odvijajo številne dejavnosti učiteljev in učencev z namenom doseganja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Razumevanje pouka se je skozi zgodovino močno spreminjalo. Nova didaktično-metodična spoznanja in razvoj sodobne tehnologije so šolstvu prinesle številne možnosti za pester in raznolik pouk, ki je v današnjem času veliko bolj ustrezen za učence, saj omogoča upoštevanje njihovih individualnih zmožnosti in posebnosti in jih postavlja v enakovreden položaj z učitelji. Kako bo učitelj dane didaktično-metodične možnosti izkoristil, je odvisno od njegovih profesionalnih in osebnih kompetenc ter značilnosti. Seveda mora pri njihovi izbiri upoštevati vsebino in vzgojno-izobraževalne cilje. Učiteljevo ravnanje pa ni edino, ki je pri doseganju slednjih pomembno, učenčeva lastna aktivnost je tista, od katere je odvisen njegov uspeh. V teoretičnem delu diplomskega dela smo preučili funkcije, naloge in cilje pouka, učenje in poučevanje kot temeljni dejavnosti v tem procesu, ter predstavili dejavnike, ki ga oblikujejo. Pozornost smo namenili tudi za učence zelo zahtevnim dejavnostim preverjanja in ocenjevanja znanja. Pri tem smo se v nadaljevanju osredotočili na pouk slovenščine in v empiričnem delu predstavili rezultate raziskave o značilnostih pouka slovenščine v slovenskih osnovnih šolah z vidika učencev. Zanimalo nas je, kakšno je ravnanje učiteljev v odnosih do učencev, pri njihovi komunikaciji, upoštevanju nekaterih didaktičnih načel in pred, med ter po preverjanju in ocenjevanju znanja. Prav tako smo raziskali, kako pogosto se po mnenju učencev učitelji slovenščine poslužujejo posameznih didaktičnih metod, oblik in sredstev in kako ravni manjših učnih skupin, v katere so učenci vključeni glede na lastne učne zmožnosti, vplivajo na izbiro teh. Ugotovili smo, da je ravnanje učiteljev, ki so bili v raziskavo zajeti, več ali manj vedno ali pogosto ustrezno, da pa so odnosi med njimi in učenci, ki so učno manj uspešni in sposobni, slabši, kar vpliva tudi na njihove ocene o pogostosti ustreznih dejanj učiteljev slovenščine. V veliki meri pa je tudi od slednjih odvisno, kakšno je njihovo splošno in didaktično-metodično ravnanje.
Keywords: pouk, didaktika pouka, metode pouka, oblike pouka, didaktična sredstva in mediji, pouk slovenščine, jezikovni pouk, književni pouk, preverjanje in ocenjevanje znanja.
Published: 16.06.2016; Views: 1854; Downloads: 282
.pdf Full text (1,45 MB)

10.
Učbeniki za pouk slovenščine z vidika učencev in dijakov
Anže Pečnik, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo preučevali in primerjali odnos devetošolcev in maturantov do učbenikov za slovenščino, ki so jih uporabljali v šolskem letu 2015/2016. Na slovenskem trgu je na voljo mnogo različnih učbenikov in učbeniških paketov. Naloga učiteljev in profesorjev je, da znajo na podlagi svojega profesionalnega znanja in izkušenj ustrezno presoditi, kateri učbeniki so najbolj kakovostni in primerni za uporabo. Empirični del naloge temelji na iskanju razlik v uporabi učbenikov za slovenščino med devetošolci in maturanti, v priljubljenosti slovenščine kot šolskega predmeta in oceni učbenikov za slovenščino med devetošolci in maturanti. Želeli smo ugotoviti, kaj bi devetošolci in maturanti pri svojih učbenikih za slovenščino želeli spremenili. Pri uporabi in priljubljenosti smo preverjali obstoj razlik glede na učni uspeh in stopnjo šolanja, pri željah po spremembah pa zgolj obstoj razlik glede na stopnjo šolanja. Za pridobivanje odgovorov smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo anonimno ter skupinsko vodeno anketiranje opravili na neimenovanih koroških osnovnih šolah A in B ter neimenovani koroški gimnaziji C decembra 2014. Zajeti vzorec predstavlja na nivoju rabe inferenčne statistike (rabe statističnih preizkusov) enostavni slučajnostni vzorec iz hipotetične populacije. Ugotovili smo, da se statistično značilne razlike pojavljajo zlasti tam, kjer preverjamo obstoj razlik glede na stopnjo šolanja. Pri preverjanju razlik glede na učni uspeh se sicer kakšna statistično značilna razlika pojavi, ponekod gre za obstoj tendence, vendar pa so takšni primeri zelo redki. Devetošolci v primerjavi z maturanti več uporabljajo učbenike pri delu v šoli, za to pa dobivajo tudi več spodbud s strani učiteljev kot maturanti s strani profesorjev. Pri domačem učenju devetošolci in maturanti učbenike uporabljajo približno enako pogosto. Priljubljenost slovenščine kot učnega predmeta ni pogojena s stopnjo šolanja ali učnim uspehom. Devetošolci v primerjavi z maturanti bolje ocenjujejo svoje učbenike in njihovo ustreznost, bolj pa tudi razumejo besedila, ki jih učbeniki ponujajo. Devetošolcih bi v svojem učbeniku želeli predvsem večjo uporabo barv, slik, grafov, tabel in miselnih vzorcev, maturanti pa bi želeli predvsem razumljivejše in konkretnejše razlage.
Keywords: devetošolci, maturanti, pouk slovenščine, učbenik, kakovost učbenika, učbenik in učitelj, učbenik in učenec
Published: 18.05.2016; Views: 1001; Downloads: 228
.pdf Full text (948,68 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica