| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 34
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Swot analiza možnosti koriščenja naravnih energetskih virov v Pomurju
Ines Korošec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je izdelano z namenom spoznavanja naravnih energetskih virov, tako so predstavljeni sončna, vetrna, vodna, geotermalna energija in biomasa. Ob tem smo želeli prikazati možnosti njihovega izkoriščanja v Pomurju. Raziskave so pokazale, da so med najbolj zastopanimi naravnimi viri v Pomurju biomasa, zatem sledi uporaba Sonca in geotermija. Vetra zaradi njegove šibkosti in vode zaradi zaščitenosti v obravnavani regiji ne izkoriščamo. Na kratko smo povzeli tudi ovire, na katere naletimo ob izkoriščanju naravnih energetskih virov in ugotovili, da so največje prepreke v okoljski in prostorski zakonodaji, zato bi morala država nastopiti bolj suvereno. S pomočjo SWOT analize smo s stališča štirih vidikov (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti) ovrednotili lastnosti in posebnosti posameznega naravnega energetskega vira. Analiza nam je pomagala, da smo podrobno spoznali določen vir ter nam na preprost način pokazala, kje so njegove močne in šibke točke.
Keywords: obnovljivi viri, SWOT analiza, biomasa, Pomurje, geotermalna energija, hidroenergija, vetrna energija, sončna energija
Published: 03.12.2020; Views: 133; Downloads: 32
.pdf Full text (1,26 MB)

2.
Poznavanje dela preventivnih institucij na področju korupcije v Sloveniji in zadovoljstvo z njihovim delom med prebivalci Pomurja
Mateja Lepoša, 2020, master's thesis

Abstract: Korupcija kot najbolj deviantni in odklonski pojav predstavlja grožnjo slehernemu področju, kjer se pojavi. Na letni ravni državo stane velike vsote denarja, zato je potrebno stremeti predvsem k njenemu preprečevanju. V Sloveniji je z zakonodajo dokaj zgodaj bila ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije, katere namen je delovanje na področju integritete in preventive ter preiskovanje in nadzorovanje koruptivnih ravnanj. Legitimnost delovanja takšne institucije je predvsem delovanje v dobrobit organizacijam, ki s pomočjo Komisije lahko zagotovijo protikorupcijski načrt organizacije s t. i. načrtom integritete. Posledično je takšno delovanje usmerjeno tudi v dobrobit vseh ljudi, torej javnosti, saj je (ali bi vsaj morala biti) ne-skorumpirana družba cilj vsakega vodstva države. Povezava med javnostjo in institucijo za preprečevanje korupcije je vitalnega pomena za nadzorovano vključenost javnosti v delo protikorupcijske komisije in legitimizacijo njihovega dela. V raziskavi je bil dobljen širši vpogled v mnenje prebivalcev Pomurja o delovanju Komisije. Ugotovljeno je bilo nezadovoljstvo z delom Komisije, na kar imata vpliv ocena sodelovanja Komisije z drugimi institucijami, ki je ocenjeno kot dobro, ter ocena profesionalnosti in integritete zaposlenih. Čeprav so Pomurci mnenja, da je delo Komisije stresno, zahtevno in kompleksno, to ne vpliva na zadovoljstvo z njihovim delom. Povezave med vplivom zaznave korupcije v Pomurju z zadovoljstvom z delom ni bilo zaznati. Pomurci ocenjujejo, da je koruptivnih dejanj v Pomurju veliko, seznanjenost z uspešnim delom Komisije na tem področju pa jim vseeno ne daje občutka varnosti. V zaključku je bilo ugotovljeno, da Pomurci ne zaupajo delu Komisije in z njim niso zadovoljni, razumejo pa pomen in obstoj ter funkcijo Komisije.
Keywords: korupcija, preprečevanje korupcije, zakonodaja, Komisija za preprečevanje korupcije, KPK, stališča, prebivalci, Pomurje, Slovenija, magistrska dela
Published: 02.09.2020; Views: 117; Downloads: 24
.pdf Full text (1,03 MB)

3.
Medobčinsko redarstvo v Pomurju
Denis Kos, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Ker je dobrina varnosti v lokalni skupnosti izjemno cenjena, se marsikdo premalo zaveda, da zanjo ne more biti odgovorna samo država, pač pa vzajemno sodelovanje različnih subjektov zagotavljanja lokalne varnosti, še posebej policije in občinskih redarstev. V skladu s tem je nastalo občinsko redarstvo, ki je skupni organ občinske uprave občin ter s svojo odgovornostjo in nalogami skrbi za varnost na območju občine. Prelomnica občinskih redarstev je bila z letom 2006, ko je bil sprejet Zakon o občinskem redarstvu. S pomočjo tega zakona so pooblastila in pristojnosti medobčinskih redarstev dobile močno nadgradnjo. Cilj diplomske naloge je bil predstaviti delovanje redarskih služb v Pomurskih občinah Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Redarske službe na območju Pomurja sodijo v dokaj mlado dejavnost zagotavljanja varnosti v omenjenih občinah, saj so nastale šele v 20. stoletju, s ciljem preventivnega delovanja in ne kaznovanja ter čim bolj učinkovitega vzpostavljanja reda za zadovoljstvo svojih občanov. Raziskovalni del diplomske naloge je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu je mogoče zaslediti mnenje zaposlenih redarjev glede opravljanja temeljnih delovnih nalog občinskih redarjev v občinah Murska Sobota, Ljutomer in Lendava. Drugi del predstavlja mnenje prebivalcev Pomurja glede njihovih pričakovanj, zaupanja, zadovoljstva ter uspešnosti z delom redarske službe pri zagotavljanju lokalne varnosti v pomurskih občinah. Ugotovitve so pokazale, da so občinski redarji enotnega mnenja, da morata policija in občinska redarska služba pri zagotavljanju varnosti ustvarjati partnerski odnos in ne medsebojno tekmovati. Rezultati drugega dela raziskave so pokazale, da so ocene prebivalcev Pomurja glede pričakovanja, zaupanja in mnenja o zadovoljstvu ter uspešnosti z delom redarske službe precej nizke. Že kar nekaj let imajo ljudje negativno mnenje o redarski službi. Verjetno je še zmeraj premalo ljudi seznanjenih o tem, koliko delo občinskega redarja doprinese k ohranitvi varnosti in lagodnemu življenju v občini. Kdaj bo prišlo do pozitivnejših odnosov in več zaupanja med občinskimi redarji in lokalno skupnostjo ostaja odprto vprašanje.  
Keywords: diplomske naloge, medobčinsko redarstvo, redar, občina, Pomurje
Published: 25.02.2020; Views: 231; Downloads: 39
.pdf Full text (1,37 MB)

4.
Poznavanje pasti uporabe družbenih medijev med osnovnošolci v Pomurju
Valentina Sreš, 2019, master's thesis

Abstract: Družbeni mediji so postali pomemben del današnje družbe, še posebej mlajših generacij med katerimi so tudi osnovnošolski otroci iz Pomurja. Kljub temu, da sta njihov pojav in razvoj doprinesla veliko prednosti, se je potrebno zavedati tudi njihovih pasti, ki lahko močno vplivajo na uporabnike. Pričujoče magistrsko delo tako ugotavlja, kakšno je poznavanje pasti uporabe družbenih medijev med osnovnošolci v Pomurju. Najprej pregledamo literaturo, razjasnimo temeljne pojme in definiramo teoretični okvir. V nadaljevanju predstavimo sorodne študije in njihove ugotovitve ter izpostavimo njihove vrzeli v znanju. S pomočjo teoretičnega dela naloge se tako podrobneje seznanimo s temo raziskovanja in rezultati dosedanjih študij, kar nam pomaga pri načrtovanju raziskovalnega dela. V raziskovalnem delu izvedemo spletno anketo, katere rezultate statistično obdelamo in analiziramo. Ugotovimo, da je poznavanje pasti uporabe družbenih medijev treba obravnavati kot ločene konstrukte, na te pa različno vplivajo številni proučevani dejavniki. S pomočjo rezultatov ugotovimo, da se pomurski osnovnošolci njihovih pasti srednje dobro zavedajo. Pri odgovarjanju na raziskovalna vprašanja se opremo na empirične dokaze. Rezultati, dobljeni s pomočjo te študije, lahko prispevajo k boljšemu razumevanju raziskovane problematike in ustreznemu ozaveščanju, služijo pa lahko tudi nadaljnjim raziskovanjem o uporabi družbenih medijev.
Keywords: družbeni mediji, osnovnošolci, Pomurje
Published: 22.11.2019; Views: 367; Downloads: 138
.pdf Full text (7,41 MB)

5.
Skrb za čisto okolje in ravnanje z odpadki pri delu v 4. razredih osnovne šole na področju pomurja
Damjana Flisar, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Skrb za čisto okolje in ravnanje z odpadki pri delu v 4. razredih osnovne šole v Pomurski regiji je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo najprej predstavili pomen naravoslovja in tehnike v otrokovem življenju. Sledi analiza učnega načrta za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu s stališča o skrbi za čisto okolje in ravnanju z odpadki pri delu. Pregledali in analizirali smo tudi učbenike za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu. Nadalje smo predstavili osnovne šole, na katerih je potekalo anketiranje, ter projekt Ekošola kot načina življenja. Na koncu smo še predstavili, kako skrbimo za okolje, v katerem živimo, ter kako ravnamo z odpadki in kako jih ločujemo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate empirične raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu stoenaindvajsetih četrtošolcev iz treh primestnih in treh mestnih osnovnih šol. Ugotovili smo, da anketirani učenci pretežno skrbijo za okolje, v katerem živijo, in ločujejo odpadke. Na podlagi dobljenih rezultatov zaključujemo, da so anketirani učenci usvojili veliko znanja o skrbi za čisto okolje in se tudi zavedajo, kako pomembno je, da lepo skrbijo za okolje, v katerem živijo. Večina anketiranih učencev ve, da je njihova šola vključena v program Ekošola ter kaj je bistvo tega programa. Menijo tudi, da je šola tista, kjer dobijo največ informacij o skrbi za čisto okolje, udeležujejo se tudi različnih zbiralnih akcij (prevladuje akcija zbiranja starega papirja) ter na različne načine sami prispevajo k čisti, lepši in varnejši naravi, najbolj tako, da ločujejo odpadke ter jih ne odmetavajo v naravo. Boljše rezultate smo pričakovali pri poznavanju domačega kraja, saj je precej učencev odgovorilo, da v njihovi bližini ni nobenega zbirnega centra, čeprav ima vsaka občina urejen vsaj en zbirni center.
Keywords: okolje, odpadki, osnovna šola, četrti razred, skrb za čisto okolje, Pomurje
Published: 19.07.2019; Views: 410; Downloads: 48
.pdf Full text (3,99 MB)

6.
Kibernetsko nadlegovanje otrok na območju Pomurja
Maša Škafar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Svet je dandanes postal povsem odvisen od dostopa in izmenjavanja informacij preko interneta, v zadnjih letih pa so se mu še pridružile še druge oblike komuniciranja, ki združujejo prebivalce v globalnem kibernetskem prostoru. S tem, ko se je internet razširil, so nastale kibernetske grožnje in več spletnega kriminala. V diplomskem delu se ukvarjamo s kibernetskim nadlegovanjem otrok v pomurski regiji. Raziskava, ki smo jo izvajali na treh različnih osnovnih šolah v Pomurju, je pokazala, da otroci zelo zgodaj vstopajo v kibernetski prostor, računalnik namreč v velikem deležu uporabljajo že v starosti med 5 in 7 let. Skoraj vsak osnovnošolec ima tudi svoj mobilni telefon, preko katerega najpogosteje tudi dostopajo do interneta. Večina jih na internetu preživi 1 do 2 uri na dan. Več kot polovici otrok pa starši ne omejujejo časa, preživetega na internetu oz. s pametnimi napravami. Raziskava je pokazala tudi, da se večina otrok sicer ni srečala z takšno vrsto neželene pošte, da bi se ob tem ustrašila za svojo varnost, a vendar tudi rezultat tistih, ki so se s to neprijetno izkušnjo že srečali, ni zanemarljiv. Ravno tako smo postavili v obzir dejstvo, da ni nujno, da otroci vedo oz. se zavedajo, da so bili žrtev kibernetskega nasilja. Otroci, ki se jih ne osvešča dovolj na tem področju, morda niti ne zaznajo nevarnosti ali pa se jim zdi nekaj samoumevnega in povsem običajnega. Bistvenega pomena je torej, da se prioritetno starši kot tudi šola kot vzgojna ustanova v večji meri vključujejo v osveščanje in tudi nadzor nad otroki v času rabe kibernetskega prostora. Otroci so namreč najšibkejši člen naše družbe, ki še ne znajo in niso sposobni v popolni meri skrbeti za svojo varnost. Pri tem je ključnega pomena, da vedo, da se nevarnosti v kibernetskem prostoru sicer ni moč popolnoma izogniti, vendar naj vedo, da se v situaciji lahko in tudi morajo takoj obrniti na odraslo osebo, starše ali učitelje. V težavah pa se lahko obrnejo tudi na pristojne organizacije.
Keywords: diplomske naloge, kibernetski prostor, kibernetsko nadlegovanje otrok, kibernetsko nasilje, Pomurje
Published: 25.10.2018; Views: 415; Downloads: 86
.pdf Full text (850,29 KB)

7.
Analiza zavarovalniških goljufij v pomurju
Viktoria Lopert, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Zavarovalniške goljufije so pereč problem današnje družbe tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu. Zaradi finančne krize naraščajo tudi prej omenjena kazniva dejanja. Cilj vsakega goljufa je namreč dobiček, saj bi vsak na nepošten in hiter način zaslužil denar ter si s tem pridobil veliko premoženjsko korist, kar pa za zavarovalnice in njihove zavarovance predstavlja veliko škodo. Zavarovalniške goljufije predstavljajo sivo polje kriminalitete, zato jih zelo težko odkrivamo, preiskujemo in tudi dokazujemo. V analizi diplomske naloge smo na podlagi statistike Policijske uprave Murska Sobota, intervjujev in anket ugotovili, da se v Pomurju zavarovalniške goljufije z leti zmanjšujejo. Največ je avtomobilskih zavarovalniških goljufij, ki jih povzročajo osebe moškega spola, ki imajo visoko izobrazbo in si želijo pridobiti denar. Na podlagi naših rezultatov bi predlagali, da bi se zavarovalnice še bolj povezovale s policijo in drugimi pravosodnimi organi ter da bi imeli skupna izobraževanja in usposabljanja, ki bi pripomogla k še večjemu upadu zavarovalniških goljufij v regiji. Predlagamo tudi, da bi zavarovalnice bolj poostrile zavarovalne pogoje ter se še bolj posvetile škodnim primerom.
Keywords: diplomske naloge, zavarovalniške goljufije, zavarovalnica, Pomurje, gospodarska kriminaliteta
Published: 09.10.2018; Views: 399; Downloads: 63
.pdf Full text (1,18 MB)

8.
Šolski vrtovi v Pomurju
Patricija Utroša, 2018, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je raziskati stanje šolskih vrtov v Pomurju. Cilj dela je bil predstavitev in zbiranje številčnih podatkov o pomurskih šolah, ki imajo šolske vrtove, ter analiza stanja šolskih vrtov na posameznih šolah. Raziskavo smo izvedli v dveh ločenih delih, in sicer z dvema anketnima vprašalnikoma. Prvi del smo izvedli s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, kjer je sodelovalo 38 pomurskih osnovnih šol, drugega smo izvedli z nestrukturiranim intervjujem, kjer je vzorec zajemal 9 pomurskih osnovnih šol, ter s fotografiranjem vrtov. Podrobna analiza podatkov, pridobljenih z intervjujem, zajema: vrste vrtov in rastlin, velikost in lokacijo vrta, pripomočke vrta, opravila na šolskem vrtu, organiziranost in izgradnjo vrta ter vključenost pomurskih osnovnih šol v projekte, vključenost učencev in staršev v delovanje vrta, uporabo pridelkov z vrta ter varnost učencev na vrtu. V teoretičnem delu magistrskega dela so predstavljeni pomurska regija, naravne danosti te regije, pomen šolskih vrtov za razvoj regije, naravoslovne vsebine iz učnih načrtov prvega in drugega triletja, ki vključujejo dejavnosti, povezane s šolskim vrtom, definicije šolskega vrta in opredelitve vrst šolskih vrtov. V empiričnem delu smo povzeli praktične izkušnje šol s šolskimi vrtovi v Pomurju in jih statistično ovrednotili. Predstavljene so dejavnosti, ki popularizirajo izobraževanje, povezano s šolskim vrtom in ga delajo še dostopnejšega.
Keywords: šolski vrt, Pomurje, osnovna šola, naravoslovna pismenost, izkustveno učenje, učilnica v naravi, intervju
Published: 24.08.2018; Views: 506; Downloads: 80
.pdf Full text (2,18 MB)

9.
Najpogostejše poškodbe otrok v domačem okolju
Rok Kovačič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Otroci so večkrat žrtev poškodb v domačem okolju. Žrtev poškodb, katere bi se dalo preprečiti, ali z varovali, ki preprečujejo dostop do nevarnega predmeta ali prostora, ali morebiti z odstranitvijo nevarnosti iz prostora, domačega okolja. Na trgu obstaja veliko varoval za domače okolje, kot na primer: varovala za vtičnice, za štedilnik, za robove na pohištvu, in podobno. Najboljše varovalo pa je seveda pazljivost, navzočnost starša, ko otrok spoznava in se uči o novih stvareh. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili z uporabo anketnega vprašalnika zaprtega tipa in jih analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2016 in Microsoft Word 2016. Raziskavo smo naredili v pomurski regiji, med starši, ki niso mlajši od 18 let in imajo otroke stare več ko eno leto. Rezultati: Čez raziskavo smo ugotovili, da starši relativno dobro poznajo nevarnosti za otroka v domačem okolju in so seznanjeni z načini preprečevanja poškodb otrok, ampak se še vseeno poškoduje 60 % otrok. Ugotovili smo tudi, da se z višjo izobrazbo ne znižuje tveganje za poškodbo otroka. Starši po večini redno uporabljajo varovala v stanovanju, le 18 % jih nikoli ne uporablja. Sklep: Otroci so podvrženi velikemu tveganju za poškodbe v domačem okolju. Poškodbe po večini niso življenjsko ogrožajoče in so posledica kratke nepazljivosti in nenavzočnosti staršev. Podatki iz raziskave kažejo, da je največ poškodb med 3-5 letom starosti, saj takrat otrok največ, samostojno, raziskuje in spoznava. Torej je pomembno v tem obdobju biti ob otroku in mu zagotoviti varen vstop v svet samostojnosti.
Keywords: Dejavniki tveganja, preventiva, prva pomoč, starši, Pomurje
Published: 04.06.2018; Views: 667; Downloads: 127
.pdf Full text (545,75 KB)

10.
Vrednotenje prometne dostopnosti Pomurja s prostorsko analizo cestnega omrežja
Danijel Ivajnšič, Tjaša Novak, 2017, original scientific article

Abstract: Prometna dostopnost je eden od pomembnih dejavnikov za gospodarski razvoj določenega območja. Ustrezna prometna infrastruktura skupaj s prometno politiko naj bi nudila ustrezne pogoje za prometno pretočnost in varnost v prometu ter zmanjševala negativne vplive prometa na okolje. Prispevek podaja rezultate prometne dostopnosti pomurskih občin do zdravstvenih, oskrbovalnih in izobraževalnih ustanov ter do elektro-polnilnic v določenem časovnem intervalu (od 5 do 15 minut), če pot opravljamo z motornim vozilom ali s kolesom. Rezultati kažejo, da ima najslabšo prometno dostopnost do izbranih ustanov naravnogeografska enota Goričko. Hkrati imajo občine, ki ležijo znotraj Murske ravni najboljšo prometno dostopnost do izbranih ustanov, saj je koncentracija le teh najgostejša v središču regije, v Murski Soboti. Z merjenjem prometne dostopnosti Pomurja smo želeli prikazati pomen prometne dostopnosti do najosnovnejših in bodočih človekovih dejavnosti, ter poudariti obstoječe prostorske razlike kar je posredni kazalec neuravnoteženega bodisi lokalnega ali regionalnega razvoja.
Keywords: analiza omrežij, prometna dostopnost, prometna infrastruktura, uporabniške točke, Pomurje
Published: 16.04.2018; Views: 728; Downloads: 79
.pdf Full text (3,03 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica