1. Zadovoljstvo in odnosi med uporabniki, svojci in oskrbovalci v sklopu storitev Pomoč na domu v občinah Muta, Vuzenica in Radlje ob Dravi : magistrsko deloJasna Verdnik, 2024, master's thesis Abstract: Staranje prebivalstva povzroča velike demografske spremembe, posledica katerih je pojav novih oblik oskrbe starejših. Starejši se vedno bolj odločajo za staranje na svojem domu, kjer hočejo ohraniti svojo individualnost. V magistrskem delu smo raziskovali zadovoljstvo med vpletenimi znotraj storitev Pomoči na domu, kjer smo z izvajanjem pol strukturiranih intervjujev preučevali zadovoljstvo in odnose med uporabniki, svojci in zaposlenimi v treh sosednjih koroških občinah. Zanimalo nas je, kakšne odnose imajo le-ti med seboj in katere so spremembe, ki bi si jih želeli videti na področju domače socialne oskrbe. Uporabniki in svojci so precej zadovoljni s storitvami, zaposleni pa na delovnem mestu ne čutijo preobremenjenosti. Odnosi med njimi so odlični. Največ sprememb, ki jih intervjuvanci želijo, se nanašajo na ureditev sistema, s katerim je povezana višja plača in večje število oskrbovalk.
Keywords: starejši, staranje na domu, pomoč na domu, zadovoljstvo, dolgotrajna oskrba
Published in DKUM: 09.01.2025; Views: 0; Downloads: 17
 Full text (1,06 MB) |
2. Poznavanje demence ter oblik pomoči obolelim in njihovim svojcemTadeja Bauman, 2019, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Teoretična izhodišča: V razvitem svetu se zaradi izboljševanja življenjskih pogojev in napredka medicine podaljšuje življenjska doba, ki skupaj s stalno nizko rodnostjo vpliva na staranje prebivalstva. Ljudje smo v starosti krhki in dovzetnejši za različne bolezni. Ena od starostnih bolezni je demenca. Osrednji predmet raziskovanja v diplomskem delu je poznavanje demence ter oblik pomoči dementnim osebam in njihovim svojcem.
Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo raziskovanja. Osnovni raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik z 20 vprašanji, raziskovalni vzorec je zajemal 95 anketirancev, raziskava pa je bila opravljena v juniju 2019. Pridobljene rezultate smo obdelali v programu MS Excel in jih prikazali z grafi.
Rezultati: Iz rezultatov opravljene raziskave izhaja, da anketiranci sicer poznajo demenco, vendar le do določene mere, zlasti v okviru osnovnih dejstev o bolezni. Najbolje jo poznajo ženske srednjih let, ne glede na izobrazbo. Anketiranci poznajo tudi najosnovnejše oblike pomoči, ki so dementnim osebam in njihovim svojcem na voljo v okviru zdravstvenega varstva, slabše pa poznajo oblike pomoči v okviru socialnega varstva in nevladnih organizacij.
Diskusija in zaključek: Kljub zadovoljivemu poznavanju demence in oblik pomoči, ki so na voljo dementnim osebam in njihovim svojcem, to še ne zagotavlja pravočasnega in ustreznega ukrepanja v konkretni situaciji. Glede na to, da imamo kar tretjino možnosti, da se v času življenja srečamo z demenco, ter da sta zgodnja diagnoza in dobra osveščenost o oblikah pomoči pri tej bolezni bistvenega pomena za čim kakovostnejše življenje obolelih in njihovih svojcev, bi bilo smiselno okrepiti preventivne programe s tega področja.
Keywords: starost, bolezen, zgodnja diagnoza, družina, pomoč na domu, institucionalno varstvo.
Published in DKUM: 29.01.2020; Views: 1252; Downloads: 218
Full text (516,29 KB) |
3. Spletna aplikacija za upravljanje urnikov izvajalcev pomoči na domuAndrej Miklavčič, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Storitev pomoč na domu omogoča starejšim in invalidnim osebam, da dobijo potrebno oskrbo doma. V Sloveniji obstaja čez 70 organizacij, ki takšno pomoč izvajajo in jo nudijo skupno preko 10000 uporabnikom. Po pogovorih z zaposlenimi, zadolženimi za urnik v eni od organizacij, ki izvajajo pomoč na domu, smo analizirali obstoječ proces ustvarjanja urnikov in zbrali osnovne zahteve za spletno aplikacijo, ki bi proces olajšala in skrajšala. Nato smo se lotili razvoja enostranske spletne aplikacije, pri čemer smo uporabili moderna orodja in spletne tehnologije. Rezultat je delujoč prototip, ki nudi enostavno ustvarjanje in urejanje dnevnih in tedenskih urnikov z možnostjo vnašanja in kopiranja sprememb. Vsebuje pregleden prikaz, ki uporabniku omogoča vizualen pregled nad časovnimi dimenzijami posameznih vnosov in celosten pogled nad urnikom. Pri razvoju smo uporabili ogrodje Feathers.js za izdelavo strežniškega dela v Javascript okolju Node.js, za uporabniški vmesnik pa programsko knjižnico Vue.js.
Keywords: Javascript, Spletna aplikacija, Urnik, Pomoč na domu
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1415; Downloads: 121
Full text (2,01 MB) |
4. Ustanovitev s.p. na področju zdravstvene in socialne pomoči na domuTadeja Lampret Kastelic, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Dandanes hitro narašča število starejše populacije. S tem se pojavlja družbeni problem, ko starostniki niso več zmožni samooskrbe. Nastopijo različne težave zdravstvene in socialne narave. Zdravstvena nega na domu in socialna oskrba na domu velikokrat predstavljata idealno rešitev. Vsaka od teh je profesija zase in izobražuje strokovni kader po svojih programih. V vsakdanjem življenju pa si ne predstavljamo ločenega delovanja. Obstajajo številni zakoni, predpisi, pravilniki, ki določajo delovanje zdravstvene in socialne dejavnosti. Opravljanje teh storitev je možno v okviru javne mreže ali kot zasebnik. Možnost samozaposlitve predstavlja ustanovitev samostojnega podjetja, ki sama po sebi ni zahteven postopek. Dodatna ovira so okvirji, ki jih postavlja posamezna dejavnost, ki jo želimo opravljati. S kombinacijo dejavnosti na koncesijo in dejavnosti, ki je samoplačniške narave, bi podjetje imelo dobiček.
Keywords: samostojni podjetnik, zdravstvena nega, socialna pomoč na domu
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 3358; Downloads: 330
Full text (643,02 KB) |
5. Ovrednotenje programa »Laična pomoč družinam«Klara Jerebic, 2016, undergraduate thesis Abstract: V družinah, kjer člani ne zmorejo izpolnjevati svojih vlog, prihaja do konfliktov in težav, kar lahko ogrozi delovanje celotne družine. Socialno varstvo v Sloveniji poskuša konflikte družin preprečevati in reševati z različnimi programi in ukrepi. Center za socialno delo Ljutomer s pomočjo javnih del izvaja preventivni program Laična pomoč družinam. Gre za svetovalno delo, kjer se pomaga otrokom ter posredno vsej družini. Evalvacija programa Laična pomoč družinam pomaga spoznati, ali program zadovoljuje potrebe družin s težavami. Izvajalcem pomoči na domu in strokovnemu vodstvu omogoči kritičen pogled na svoje delo. Pokažejo se možnosti za izboljšave programa, ki lahko pozitivno vplivajo na njegov nadaljnji potek in reorganizacijo.
V diplomski nalogi je predstavljen poskus ovrednotenja programa Laična pomoč družinam. Na podlagi strokovne literature smo določili kriterije in ga ovrednotili z modificiranim Modelom analize virov, postopkov, procesov in izidov, ki ga za socialne programe predlagajo Rode, Rihter in Kobal (2006). Podatki so zbrani z obširno dokumentacijo, konzultacijami, intervjuji in anketiranjem. V evalvacijo so bili vključeni vsi udeleženci programa: strokovno vodstvo, izvajalci, uporabniki in okolje, v katerem poteka.
Program Laična pomoč družinam je dober način za preprečevanje socialne ogroženosti otrok. Preventiva je namenjena otrokom in mladostnikom ter dopolnjuje in korigira primarno socializacijo. Družine so s programom večinoma zadovoljne, zato obstaja večje povpraševanje zanj, kot ga CSD Ljutomer lahko zagotovi. Izvajalci pomoči na domu so dejanski nosilci programa. Družini dajejo vzgled in pokažejo drugačen način življenja. Spodbujajo njihovo samostojnost in jim svetujejo pri reševanju težav. Za odpravljanje razlik med izvajalci bi se morala uvesti dodatna usposabljanja in zagotoviti skupen didaktični material. Program bi bilo smiselno preoblikovati v javno službo s stalnimi izvajalci in drugačnim načinom financiranja.
Keywords: družina v težavah, center za socialno delo, pomoč na domu, socialno varstvo, evalvacija socialnovarstvenih programov
Published in DKUM: 30.08.2016; Views: 3141; Downloads: 242
Full text (1,48 MB) |
6. DEJAVNIKI, POVEZANI Z ODLOČITVIJO ZA POMOČ NA DOMU Z VIDIKA SOCIALNIH OSKRBOVALCEVNina Cerkvenik Marn, 2015, master's thesis/paper Abstract: Starost je stanje naroda ali posameznika, staranje pa je proces, ki traja od rojstva do smrti. Življenjska doba starih ljudi se zaradi vse večjega zdravstvenega napredka podaljšuje in visoka starost je lahko velik dosežek, hkrati pa tudi izziv za našo družbo. Skrb za starega človeka ni stvar posameznika, ampak celotne družbe. Tukaj pa nastopijo svojci in izvajalci pomoči na domu.
V prihodnosti se bo delež ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, povečal. Vzroka sta vse večje število starostnikov, ki bodo potrebovali pomoč, pri opravljanju vsakodnevnih opravil,+ in vse manjša zmožnost družine, da nudi oskrbo.
Osnovni namen in cilj izvajanja storitev pomoči na domu je, da se upravičencem omogoči čim kvalitetnejše življenje in bivanje v domačem okolju. Hkrati pa s tem preprečujemo osamljenost in predvsem razbremenimo svojce.
Socialni oskrbovalci so tisti, ki morajo imeti pozitiven odnos do ljudi, ki morajo znati ukrepati v nepredvidljivih situacijah in po najboljših močeh pomagati uporabnikom. Uporabniki se na svoje izvajalce lahko tudi navežejo, zato morajo izvajalci znati postaviti mejo.
Prvi del magistrske naloge temelji na teoriji. Predstavili smo staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi, različna življenjska obdobja, ter kakšna je kakovost življenja v starosti. Opisali smo zgodovino, razvoj in začetke pomoči na domu, ter predstavili kako pomembno je bivanje starostnikov v domačem okolju.
V drugem delu smo raziskovali dejavnike, ki so povezani z odločitvijo za pomoč na domu z vidika socialnih oskrbovalcev. Raziskava je potekala z anketnim vprašalnikom. Socialne oskrbovalce smo spraševali po njihovih izkušnjah pri delu na terenu. Predstavili smo tri hipoteze, ki smo jih sprejeli ali ovrgli. Rezultate smo analizirali s programom SPSS. Za konec smo podali ugotovitve in predlagali nove rešitve.
Raziskava je pokazala, da se starostniki najpogosteje odločajo za pomoč na domu, ker jim svojci ne morejo ponuditi dovolj pomoči in zaradi slabega zdravstvenega stanja. Največkrat živijo sami ali pa so ovdoveli. V storitev pomoči na domu bi se lahko vključevalo več starostnikov, vendar se zaradi slabe informiranosti in slabega finančnega stanja ne vključujejo.
Oskrba na domu je pomembna za zagotavljanje kakovosti življenja starostnikov, ki si želijo ostati v domačem okolju, ter za lažje usklajevanje družinskega življenja s svojci.
Keywords: pomoč na domu, socialni oskrbovalec, staranje, izvajalci pomoči na domu, uporabniki pomoči na domu
Published in DKUM: 05.10.2015; Views: 2405; Downloads: 286
Full text (1,03 MB) |
7. OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE SOCIALNEGA VARSTVA V OBČINI ORMOŽSabina Zore, 2014, undergraduate thesis Abstract: Občine so po Zakonu o socialnem varstvu dolžne iz proračuna financirati določene storitve in programe socialne varnosti: pravice družinskega pomočnika, pomoč družini na domu, stroški v zavodih za odrasle, kadar je upravičenec delno ali v celoto oproščen plačila, pomoč pri uporabi stanovanja, razvojne in dopolnilne programe. Velik pomen ima institut družinskega pomočnika, ki je bil uveden leta 2004, zaradi ohranjanja kakovostnega življenja starejših invalidnih oseb. Zakon o socialnem varstvu zato določa pristojnosti in naloge organov občine, z izpolnjevanjem katerih omogočijo zagotovitev pravic in storitev upravičencem. Občina Ormož je manjša občina z 12739 prebivalci. V proračunu vsako leto namenja sredstva za financiranje socialnovarstvenih storitev. Individualne vloge za pridobitev pravice do družinskega pomočnika, pomoč družini na domu obravnava Center za socialno delo, občina nastopa zgolj kot financer. Koncesijo za izvajanje storitev pomoč družini na domu in institucionalno varstvo ima Center starejših občanov Ormož. Razvojni program, ki ga občina financira se imenuje Zdravo življenje.
Keywords: javna služba, družinski pomočnik, pomoč družini na domu, institucionalno varstvo, socialno varstvo, socialnovarstvene pravice, občina Ormož, proračunska sredstva, financiranje pravic
Published in DKUM: 19.12.2014; Views: 2172; Downloads: 182
Full text (364,18 KB) |
8. Nega in oskrba starostnikov na domuGregor Heiligstein, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili program storitev nege in pomoči starostnikom na domu, v katerem se prepletata zdravstvena nega in socialna oskrba, dopolnjena z drugimi profesionalnimi dejavnostmi, z namenom, da starostniki lahko čim dlje ostanejo v njihovem domačem okolju ter se čim kasneje odločijo za odhod v institucionalno varstvo. Organizacija takšnega programa se oblikuje v okviru centrov za pomoč na domu, ki skušajo zagotoviti čim višjo kakovost življenja v starosti in vključenost starejših v socialno okolje ter preprečevanje njihove socialne izoliranosti. Vzporedno s socialno oskrbo in pomočjo na domu mora potekati tudi zdravstvena nega in pomoč, ki se uresničuje preko patronažne službe, osebnega oz. družinskega zdravnika ter drugih potrebnih zdravstveno-terapevtskih storitev. Pri nudenju storitev tako zdravstvene kot socialne pomoči na domu je pomembno zadovoljstvo uporabnikov teh storitev, tako v smislu izbora kot kakovosti teh storitev. Povzeli smo poglede neodvisnih strokovnjakov, slovenske zakonodaje s tega področja, nacionalne strategije varstva starejših ter pisnih in elektronskih virov s področja pomoči starejšim na domu. Za empirični oz. raziskovalni del našega diplomskega dela smo uporabili opisno (deskriptivno) metodo dela, s študijem in analizo strokovne in znanstvene literature ter elektronskih virov. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, v katerega smo vključili 18 vprašanj. Anketo smo izvedli v oktobru 2012, izpolnilo pa jo je 25 naključno izbranih starostnikov, ki bivajo v domačem okolju ter koristijo storitve Centra za pomoč na domu, ki deluje v okviru Doma ob Savinji. Z raziskavo smo ugotovili, da se starejše osebe odločijo za pomoč na domu, ker ne morejo več skrbeti sami zase, želijo pa čim dlje kakovostno živeti v domačem okolju. Starostniki najpogosteje koristijo pomoč pri osebni higieni in urejanju ter gospodinjskih opravilih. Zelo so zadovoljni z izbranimi storitvami in njihovim načinom izvajanja, zato bodo še naprej koristili storitve Centra za pomoč na domu.
Keywords: starostniki, kakovostno življenje doma, pomoč na domu, zdravstvena nega, socialna oskrba.
Published in DKUM: 30.05.2013; Views: 6350; Downloads: 1096
Full text (775,75 KB) |
9. Nekateri sociološki vidiki kvalitete življenja starostnikov - uporabnikov Centra za pomoč na domu MariborEva Krejač, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Nekateri vidiki kvalitete življenja starostnikov – uporabnikov Centra za pomoč na domu Maribor, smo v teoretičnem delu predstavili starost kot tretje življenjsko obdobje, značilnosti tega obdobja in spremembe ter stresne dogodke, ki ga spremljajo. Opisali smo probleme, s katerimi se srečujejo razvite postmoderne družbe zaradi naraščajočega števila starejših na eni in nizke rodnosti na drugi strani. Starostnike smo razdelili v tri skupine glede na njihove sposobnosti za samostojno življenje in opravljanje vsakodnevnih opravil ter predstavili programe in organizacije, ki so jim namenjeni. Osredotočili smo se zlasti na starostnike, ki so sicer še sposobni živeti v domačem okolju, a potrebujejo tujo pomoč pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Tako smo podrobneje predstavili pomoč družini na domu kot eno izmed socialnovarstvenih storitev v naši družbi, in Center za pomoč na domu Maribor, ki tovrstne storitve izvaja na območju Maribora ter širše okolice.
V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili in interpretirali rezultate raziskave, ki smo jo, s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, izvedli med uporabniki Centra za pomoč na domu Maribor. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil, preučiti nekatere vidike kvalitete življenja starostnikov, ki so uporabniki socialne oskrbe na domu.
Keywords: Ključne besede: starost, staranje, upokojitev, osamljenost, problemi staranja prebivalstva, pomoč družini na domu.
Published in DKUM: 11.01.2012; Views: 4129; Downloads: 468
Full text (1,55 MB) |
10. ANALIZA POTREB POMOČI NA DOMU STAREJŠIMBrigita Stariha, 2011, undergraduate thesis Abstract: S kazalniki, ki izhajajo iz procesa zadovoljstva uporabnikov socialno varstvene storitve pomoč na domu v občini Medvode, želim v diplomski nalogi ugotoviti potrebe uporabnikov pomoči na domu. Moje ugotoviteve zadevajo prednosti in slabosti pomoči na domu. Pri raziskavi sem prišla do spoznanj, da vse več občanov ni podrobno seznanjenih s storitvijo nudenja pomoči na domu. Trenutno ne razmišlajo o tej smeri pomoči, ker jim družina še vedno nudi dovolj oskrbe in ljubezni, ob tem pa si lahko pomagajo tudi sami. Ko samopomoč in pomoč družine ne bo več zadostovala, jim bo pomoč na domu prišla zelo prav. S programom Dexi sem zgradila odločitveni model, ki pomaga izbrati najprimernejše uporabnike. Upravičencem in njihovim bljižnjim pa pomagajo priti do najboljše odločitve za vrsto storitve pomoči na domu.
Keywords: pomoč družini na domu, socialna oskrbovalka, pomoč na daljavo, institucionalno varstvo.
Published in DKUM: 29.11.2011; Views: 3053; Downloads: 372
Full text (2,50 MB) |
