| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1521 - 1530 / 1533
First pagePrevious page145146147148149150151152153154Next pageLast page
1521.
Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi
Aleš Zver, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi smo izdelali z namenom, da ocenimo, kam peljejo podnebne spremembe na področju kmetijstva v Evropi. Ugotavljamo, da imajo podnebne spremembe tako negativne kot pozitivne posledice za kmetijstvo, hkrati pa sama kmetijska dejavnost lahko vpliva na spreminjanje podnebja. S tremi različnimi globalnimi podnebnimi modeli (CC, HE in MP), v sklopu katerih smo obravnavali tri različne scenarije (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5), ter s pomočjo geografskega informacijskega sistema, smo izdelali karte, ki nakazujejo trend spreminjanja podnebnih pogojev za izbrane kmetijske kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da bi se lahko povprečne letne temperature po najbolj pesimističnem scenariju (RCP8.5) na posameznih območjih v Evropi dvignile tudi za več kot 5 °C. Za analizo smo izbrali najbolj tradicionalne oz. specifične kmetijske kulture v Evropi, to so pšenica [Triticum aestivum L.], koruza [Zea Mays L.], krompir [Solanum tuberosum L.] in oljka [Olea europaea L.]. Na podlagi bioklimatskih lastnosti za posamezno kulturo smo izdelali karte, ki prikazujejo podnebno ustreznost za pridelavo izbrane kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da se bo ustreznost za pridelavo izbranih kmetijskih kultur v prihodnosti ob obravnavanih podnebnih trendih v splošnem pomikala v višje geografske širine in nadmorske višine. Na podlagi rezultatov podnebne ustreznosti smo analizo nekoliko poglobili s pomočjo metode CVA (Change Vector Analysis) in tako ugotavljali, na katerih območjih v Evropi bo v prihodnosti imela temperatura zraka in na katerih spremenjena količina padavin večji pomen pri spreminjanju podnebne ustreznosti za pridelavo oz. gojenje izbranih kmetijskih kultur.
Keywords: evropska kmetijska politika, globalni podnebni modeli, podnebne spremembe, podnebna ustreznost, kmetijske kulture, RCP
Published: 27.08.2019; Views: 188; Downloads: 35
.pdf Full text (6,44 MB)

1522.
Politika podjetja in strateški management družinskega podjetja EDEX, d. o. o.
Tim Ličen, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu se osredotočimo na planiranje razvoja družinskega podjetja EDEX, d. o. o., in sicer na ravni politike podjetja in na ravni strateškega managementa. Izbrano podjetje je mikro podjetje, katerega začetki segajo v leto 1992. Ima devet zaposlenih in se ukvarja s prodajo oblačil in obutve. V začetnem delu diplomskega projekta predstavimo podjetje EDEX, d. o. o. in značilnosti le-tega. Opredelimo njegovo velikost, dejavnost in prodajne trge. Opravimo tudi premoženjsko analizo podjetja, kjer smo z različnimi kazalniki preverjali finančno sposobnost podjetja EDEX, d. o. o., za nadaljnji razvoj. V osrednjem delu predstavimo pomembna teoretična izhodišča o planiranju razvoja podjetja na ravni politike podjetja in na ravni strateškega managementa. Predstavili smo vizijo podjetja in politiko podjetja, metode planiranja politike podjetja in strategij podjetja, strateška poslovna področja ter temeljno strategijo ter poslovne in splošne strategije podjetja. V zaključnem delu opišemo planiranje razvoja proučevanega podjetja na ravni politike podjetja in na ravni strateškega managementa. Najprej proučimo vrednote ključnih udeležencev v podjetju. Proučimo tudi prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti proučevanega podjetja. Na podlagi ugotovljenih raziskovalno-prognostičnih izhodišč na ravni politike podjetja smo za podjetje EDEX, d. o. o., oblikovali planirano vizijo podjetja in politiko podjetja. Pri planiranju razvoja na ravni strateškega managementa smo najprej določili strateška poslovna področja podjetja EDEX, d. o. o., nato pa smo poiskali strateške možnosti in določili strategije podjetja EDEX, d. o. o. Diplomski projekt smo zaključili s predlogom programa razvoja in rasti za to podjetje.
Keywords: vizija podjetja, politika podjetja, strateški management, razvoj podjetja, vrednote udeležencev, prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti, strateška poslovna področja, strategije podjetja
Published: 18.09.2019; Views: 135; Downloads: 35
.pdf Full text (831,72 KB)

1523.
Analiza učinkov ukrepa Politike razvoja podeželja za pomoč mladim prevzemnikom kmetijskih gospodarstev
Lazar Pavić, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Namen doktorske disertacije z naslovom Analiza učinkov ukrepa Politike razvoja podeželja za pomoč mladim prevzemnikom kmetijskih gospodarstev je ugotavljanje rezultatov oziroma učinkov, ki jih je ukrep 112 (Pomoč mladim prevzemnikom kmetij) imel na izbrane agrarnoekonomske dejavnike kmetijskih gospodarstev na območju Slovenije. S tem namenom smo v prvem koraku razvili večje število modelov s pomočjo multiple regresije, ki smo jih v naslednjem koraku nadgradili z vključevanjem več skupin umetnih spremenljivk, ki opisujejo lastnosti kmetijskih gospodarstev in mladih prevzemnikov. Cilj doktorske disertacije je bil na podlagi razpoložljivih podatkov ugotoviti, v kolikšnem obsegu je sodelovanju v ukrepu 112 izboljšalo agrarnoekonomske dejavnike kmetijskih gospodarstev, in na podlagi tega podati smernice pri načrtovanju Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020 za področje mladih prevzemnikov kmetijskih gospodarstev na območju Slovenije. Raziskava, ki je bila izvedena v okviru doktorske disertacije, je bila zasnovana na vzročno-posledičnih odnosih med dvema skupinama spremenljivk: odvisnimi in neodvisnimi. Za dodatno ugotavljanje uspešnosti izvedbe ukrepa 112 smo uporabili analizo skupin oziroma na podlagi rezultatov, ki jih ukrep imel na spremembo izbranih agrarnoekonomskih dejavnikov, poskušali vse kmetije razvrstiti v tri skupine glede na uspešnost izvedbe omenjenega ukrepa. Za razvrščanje v skupine smo uporabili nove spremenljivke, ki smo jih ustvarili z metodo glavnih komponent. Rezultati, ki smo jih predstavili v okviru doktorske disertacije, imajo tudi v širšem kontekstu pozitivne neposredne in posredne učinke na izzive, opredeljene v literaturi. Z njimi se bo Skupna kmetijska politika srečala po letu 2020, predvsem pa bodo prispevali k rasti delovnih mest, ki so podprta z inovacijami in prehodom na nove modele proizvodnje.
Keywords: razvoj podeželja, kmetijska politika, mladi prevzemniki, regresijski modeli, analiza skupin
Published: 19.11.2019; Views: 84; Downloads: 20
.pdf Full text (1,37 MB)

1524.
Makrobonitetni nadzor
Jure Markovič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pretekla finančna kriza je pokazala potrebo po makrobonitetnem nadzoru v finančnem sistemu nadzora. Boleči končni rezultati recesije so nas še enkrat opomnili na tesno povezavo med finančnim in makroekonomskim okoljem. Izkazalo se je, da pretekla politika, bodisi monetarna, fiskalna ali mikrobonitetna, ni zagotavljala zadostne učinkovitosti pri omejevanju različnih sistemskih tveganjih. V Sloveniji je namen makrobonitetnega nadzora odkriti, spremljati in ocenjevati sistemska tveganja, ki lahko povzročijo finančno nestabilnost, zmanjšati kopičenje sistemskih tveganj in zagotoviti trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti. Makrobonitetna politika pa ni edina politika, ki je usmerjena v ekonomsko in finančno stabilnost gospodarstva. Ob monetarni, fiskalni in mikrobonitetni politiki, je potrebno veliko usklajevanja in sodelovanja med pristojnimi organi nadzora. Politike so medsebojno tesno prepletene, se lahko dopolnjujejo ali so si nasprotujoče. Velikokrat imajo instrumenti makrobonitetne politike značilnosti mikrobonitetnih oziroma monetarnih, saj so bili razviti z namenom, da odpravijo nepravilnosti, ki se pojavljajo pri uporabi teh. Na podlagi ocenjenih sistemskih tveganj Banka Slovenije uporablja instrumente makrobonitetne politike opredeljene v Uredbi (CRR), Zban-2 in ZMbNFS, z namenom zasledovanja zastavljenih vmesnih in končnih ciljev makrobonitetne politike. Glede na opredeljeno sistemsko tveganje ima Banka Slovenije pravico izbrati, uvesti in imeti neposreden nadzor nad makrobonitetnimi instrumenti z namenom preprečitve nadaljnjega kopičenja sistemskega tveganja. Seznam makrobonitetnim instrumentov je prilagojen vmesnim ciljem. V Sloveniji je tako v uporabi pet sklopov makrobonitetnih instrumentov: instrumenta za stanovanjski nepremičninski trg (LTV in DSTI), blažilnik za DSPI, proticiklični kapitalski blažilnik (CCB), GLTDF in omejevanje depozitnih obrestnih mer.
Keywords: finančna stabilnost, makrobonitetna politika, sistemska tveganja, makrobonitetni instrumenti.
Published: 10.12.2019; Views: 53; Downloads: 6
.pdf Full text (1,50 MB)

1525.
Izkazovanje korporativne družbene odgovornosti skozi razkrivanje nefinančnih informacij v letnih poročilih izbranih podjetij
Katja Žišt, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski projekt je vsebinsko razdeljen na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu sem predstavila koncept korporativne družbene odgovornosti in njeno delitev po Carollu. V nadaljevanju sem predstavila novosti, ki jih je Direktiva 2014/95/EU sprejela na področju nefinančnega poročanja v poslovnih poročilih določenih podjetij in implementacijo zahtev Direktive 2014/95/EU v slovenski pravni red. V Raziskovalnem delu naloge sem na podlagi indikatorjev družbene odgovornosti preučila razkritja nefinančnih informacijah sedmih naključno izbranih podjetij. Vsa poročila so bila pripravljena za poslovno leto 2018. Omejila sem se samo na nefinančna razkritja, ki so jih podjetja, skladno z 70. členom ZGD-1, dolžna razkriti v Izjavi o nefinančnem poslovanju. Med drugim sem analizirala tudi skladnost izjave o upravljanju in politike raznolikosti podjetij z zakonskimi zahtevami 5.odstavka 70.člena ZGD-1. V raziskovalnem delu sem za namen analize izbrala letna poročila naslednjih podjetij: DARS d.d., Impol d.d., Krka d.d., Mercator d.d., Petrol d.d., Pošta Slovenije d.o.o. in Unior d.d.
Keywords: Direktiva 2014/95/EU, nefinančne informacije, poročanje, korporativna družbena odgovornost, izjava o nefinančnem poslovanju, izjava o upravljanju, politika raznolikosti
Published: 11.12.2019; Views: 24; Downloads: 7
.pdf Full text (1,73 MB)

1526.
Prvih deset let kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani
Vanja Dimc, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava nastajanje in oblikovanje kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani, v obdobju od ustanovitve te nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost leta 1948 do konca petdesetih let 20. stoletja. Osrednji del naloge je posvečen analizi načinov pridobivanja kiparskih del za zbirko. Dela so bila delno prevzeta od Narodne galerije, delno so prišla v zbirko z odkupi neposredno od avtorjev, manjši delež skulptur pa je galerija pridobila z nakupom od Umetniške zadruge Ljubljana in z darovi od umetnikov oziroma Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. V nalogi je najprej predstavljeno, kako sta bili razmejeni kiparski zbirki Narodne in Moderne galerije ter kako in kdaj so potekali prevzemi umetnin, dela katerih avtorjev so bila oddana za nastajajočo zbirko Moderne galerije, predstavljene pa so tudi ugotovitve raziskovanja provenience prenesenih del. V nadaljevanju so obravnavani nakupi umetnin, najprej od Umetniške zadruge Ljubljana, pri kateri je pojasnjen namen ustanovitve zadruge in njeno poslanstvo. S pregledom zakonskih uredb so bile ugotovljene zakonske podlage nakupovanja umetnin, na podlagi pregleda arhivskih virov pa je bilo mogoče ugotoviti, kdo je bil pri galeriji zadolžen za izpeljavo njihovega nakupa. Z analizo odkupljenih kiparskih del je prezentirana zbiralna politika Moderne galerije, pri čemer je posebno izpostavljen primer odkupa večjega števila del od umetnika Franceta Kralja. Sledi analiza podarjenih kiparskih del Sveta za prosveto in kulturo, ki je Moderni galeriji odstopil le nekaj kosov plastike, vendar so iz njih razvidni obrisi državne odkupne politike, pri plastiki podarjeni od umetnikov pa so predstavljena predvidevanja o razlogih za izročitev del galeriji. V zaključku naloge je novonastala zbirka postavljena v primerjalni kontekst s sočasno razstavno politiko Moderne galerije in z razvojem slovenskega kiparstva po drugi svetovni vojni. Magistrsko nalogo sklene katalog kiparskih del, v katerem so zbrani izsledki raziskovanja, predvsem podatki o provenienci del in o prezentiranosti posameznih kipov v stalni zbirki in na razstavah organiziranih v Moderni galeriji.
Keywords: moderna umetnost, zbirateljstvo, 20. stoletje, Ljubljana, kiparska zbirka, Moderna galerija, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Federalni zbirni center, France Gorše, raziskovanje provenience, petdeseta leta, zbiralna politika, nakupi umetnin, France Kralj, razstavna politika, slovensko kiparstvo, Svet za prosveto in kulturo
Published: 20.09.2019; Views: 45; Downloads: 6
.pdf Full text (2,45 MB)

1527.
Nestandardni instrumenti denarne politike v finančni krizi in učinki
Sebastijan Farkaš, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Od svetovne finančne krize leta 2008 so centralne banke po vsem svetu izvajale številne nekonvencionalne denarne politike, da bi preprečile kreditni krč, spodbudile skupno povpraševanje in povečale inflacijo. V evroobmočju so to vključevale zagotavljanje likvidnosti s ponudbami za popolno dodelitev fiksne obrestne mere, podaljševanje ročnosti kreditnih poslov centralne banke, širši nabor upravičenih zavarovanj, obsežni programi nakupa sredstev javnega in zasebnega sektorja, negativne obresti stopnje in smernice za naprej. Večja gospodarstva kot so Združene države Amerike, Evropska Unija, Japonska, Združeno Kraljestvo, so posredovale s podobnimi vendar različnimi ukrepi, ki so imeli različne učinke na njihovo gospodarsko rast, inflacijo in zaposlenost.
Keywords: Monetarna politika, finančna kriza, instrumenti monetarne politike, nestandardni ukrepi, ECB, inflacija, gospodarska rast, BDP.
Published: 13.12.2019; Views: 75; Downloads: 8
.pdf Full text (554,68 KB)

1528.
Institucije države in inovacijska aktivnost podjetij
Mihael Hötzl, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Odnos med državo in trgom je eden izmed temeljnih problemov razvoja ekonomske misli. Vprašanja o optimalnem poseganju države na trg smo v nalogi predstavili prek razmišljanj najvplivnejših ekonomskih šol in mislecev, vse od merkantilistov pa do pripadnikov institucionalizma. Prek različnih pogledov in idej smo analizirali odnose države do tržnih nepopolnosti, kot so problem nezadostne konkurence, eksternalij in javnih dobrin, ki pa si nasprotujejo. Tako opredeljujemo argumente zagovornikov glavnega toka ekonomske misli o državi, ki popravlja tržne napake, skrbi za ustrezno raven konkurence, kot tudi argumente liberalne strani, naj se država v delovanje trga ne vtika. Osredotočili smo se zlasti na vprašanje inovacij, njihovo financiranje in do katere mere naj država posega na to področje. Predstavili smo povezavo med najodmevnejšimi tehnološkimi prodori in javnim financiranjem, nato pa tudi poziv, da je zavoljo perečih globalnih problemov in izzivov prihodnosti nujno povečanje vloge države ne le pri financiranju obstoječih, temveč tudi ustvarjanju novih trgov.
Keywords: razvoj ekonomske misli, tržne nepopolnosti, konkurenca, industrijska in tehnološka politika, inovacije, inovacijska politika.
Published: 12.12.2019; Views: 18; Downloads: 5
.pdf Full text (671,99 KB)

1529.
Reševanje investicijskih sporov v okviru prostotrgovinskih sporazumov nove generacije: v luči mnenja 1/17
Nejc Romih, 2019, master's thesis

Abstract: Zaradi trendov svetovnega trgovinskega povezovanja je Evropska unija (EU) zavezana s trgovinskimi predpisi, ki se sklepajo na mednarodni ravni, tj. na podlagi mednarodnega prava. Temeljno sredstvo skupne evropske zunanjetrgovinske politike so poleg multilateralnega povezovanja, prostotrgovinski in investicijski sporazumi kot mednarodne pogodbe, ki vzpostavljajo bilateralne ekonomske integracije med mednarodnimi subjekti prava. Prostotrgovinski in investicijski sporazumi med EU in tretjimi državami nove generacije predvidevajo tudi materialno in procesno varstvo tujih vlagateljev. V okviru procesnega varstva prostotrgovinski sporazumi vzpostavljajo kontroverzni mehanizem za reševanje investicijskih sporov med vlagatelji in državami, ki določenim vlagateljem na notranjem trgu podeljuje posebne pravice. Osrednji problem magistrske naloge je preučevanje združljivosti reševanja sporov med vlagatelji in državami z avtonomijo prava EU, s posebnim poudarkom na združljivosti s temeljnimi pravicami prava EU, v luči Mnenja 1/17. Uvodoma so v magistrski nalogi predstavljeni prostotrgovinski sporazumi v okviru ustavnega okvira prava EU. Pri tem je eno izmed temeljnih ustavnih vprašanj vertikalna delitev pristojnosti za sklenitev sporazumov, ki je ne glede na načelno izključno pristojnost EU na področju skupne trgovinske politike odvisno od konkretne vsebine sporazuma. Zatem so predstavljeni še prostotrgovinski sporazumi nove generacije, ki v ambiciozni postlizbonski politiki precej presegajo zgolj zmanjševanje trgovinskih in investicijskih ovir. Prostotrgovinski sporazumi nove generacije se uporabljajo poleg liberalizacije trga še za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, delovnih standardov, okolja in dobrega upravljanja, vključno z davčnimi zadevami. Sodišče Evropske Unije (Sodišče EU) je varuh avtonomije prava in temeljnih pravic, tudi v odnosu do mednarodnega prava. Ravno združljivost mednarodnega reševanja sporov z avtonomijo prava EU se je v pretekli praksi Sodišča EU izkazala za problematično, čeprav Sodišče EU načeloma priznava združljivost ustanavljanja mednarodnih sodišč s pravom EU. Avtonomija prava EU je v najožjem pomenu jamstvo izključne pristojnosti Sodišča EU za razlago in uporabo prava EU. V širšem smislu pa koncept avtonomije prava EU razumemo kot niz temeljnih vrednot, ki predstavljajo temelj pravnega reda EU oziroma njen ustavni okvir. Del koncepta avtonomije prava EU v širšem smislu so tudi določbe Listine EU in posebne določbe v PEU in PDEU, ki se nanašajo na temeljne pravice EU. Mnenje 1/17 mednarodno reševanje investicijskih sporov postavlja v okvir avtonomije prava EU in skladnosti s temeljnimi pravicami EU. Mnenje 1/17 je v mnogih pogledih prelomno. Predstavlja namreč odmik od dotedanje sodne prakse in predstavlja določeno fleksibilnost Sodišča EU. Mnenje 1/17 na področju mednarodnega reševanja investicijskih sporov označuje začetek nove ere institucionalizacije investicijskih tribunalov in precejšen napredek k prizadevanju vzpostavitve multilateralnega investicijskega sodišča. Na začetku magistrske naloge sem si najprej zadal nalogo preveriti, ali je Mnenje 1/17 skladno z dosedanjo sodno prakso Sodišča EU. Vprašal sem se, ali je mehanizem ICS skladen z ustaljenim konceptom avtonomije prava EU. Pri tem sem postavil trditev, da predstavlja Mnenje 1/17 določen odmik od ustaljene sodne prakse. Trdil sem tudi, da bi Sodišče EU lahko mehanizem ICS spoznalo za nezdružljiv z avtonomijo prava EU, če ne bi upoštevalo politične teže in gospodarskega vpliva svoje odločitve. Skozi celotno magistrsko nalogo se preučuje učinek določb prostotrgovinskih sporazumov na substančno pravo EU. Na najbolj abstraktni ravni gre torej za vprašanje odnosa med mednarodnim pravom, tj. mednarodno pogodbo, in pravom EU. V jedru te magistrske naloge je iskanje ravnovesja med potrebo po ohranitvi avtonomije prava EU in željo po izpolnitvi mednarodnih zavez, ki izhajajo iz prostotrgovinskih sporazumov, katerih pogodbenica je EU.
Keywords: mednarodne pogodbe med EU in tretjimi državami, zunanja trgovinska politika, varstvo vlagateljev, mehanizem ISDS, avtonomija prava EU, temeljne pravice.
Published: 17.12.2019; Views: 52; Downloads: 6
.pdf Full text (1,24 MB)

1530.
Informacijska varnost in internet igrač
Peter Makovšek, 2019, master's thesis

Abstract: V modernem svetu je digitalizacija integrirana v življenje slehernega posameznika. Tudi industrija igrač razvija igrače, ki postajajo del digitalnega sveta. Sprva so se pojavile pametne igrače, opremljene z različnimi senzorji. Takšne igrače otrokom omogočajo nove načine igre, razvijanja veščin in učenja. Naslednji korak v razvoju igrač pa je internet igrač (ang. Internet of Toys, krajše IoToys) kot del koncepta interneta stvari (ang. Internet of Things, krajše IoT). Koncept interneta igrač sestavljajo IoToys igrače (ki se lahko povežejo v lokalna omrežja, internet ali na druge naprave) ter strežniki, oblačne storitve, podatkovne baze, aplikacije in seveda povezava. IoToys omogoča še večjo raznolikost novih iger in aktivnosti, hkrati pa staršem in skrbnikom omogoča spremljanje njihovih otrok in komunikacijo z njimi. Ker se skozi IoToys pretakajo ogromne količine osebnih podatkov, je pomembno raziskati ranljivosti takšnega sistema, še zlasti pri IoToys igračah, ki jih uporabljajo otroci, saj so te mnogo lažje tarče za kibernetske napade kot odrasli, saj nimajo zadostnega znanja in razumevanja za odgovorno ravnanje z digitalnimi napravami in osebnimi podatki. Namen magistrskega dela je raziskati ranljivosti, grožnje, posledice groženj in rešitve na področju IoToys igrač, hkrati pa med starši oz. skrbniki otrok ugotoviti, v kakšni meri so seznanjeni z IoToys igračami ter ranljivostmi in grožnjami, ki jih zadevajo.
Keywords: internet, internet stvari, internet igrače, politika zasebnosti, varovanje podatkov, informacijska varnost, magistrska dela
Published: 09.10.2019; Views: 92; Downloads: 31
.pdf Full text (1,69 MB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica