| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
POLITIČNA KOREKTNOST V MEDIJIH
Urška Prevalnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Pojem politična korektnost je obstojal veliko prej kot gibanje pod enakim imenom. Politična korektnost je gibanje, ki skuša iz jezika odstraniti vse besede, ki so na kakršen koli način diskriminativne ali žaljive do drugih. Njegov začetek pripisujejo ameriškim univerzam, ki so za zaščito manjšin predpisale uporabo posebej skovanih besed, s katerimi naj bi znižali stopnjo diskriminacije in s tem, po besedah zagovornikov gibanja, spremenili celotno družbo. Politično korektne besede, kot substituti politično nekorektnim so v veliki meri precej bolj komplicirane, nerodne in v nekaterih primerih celo absurdne. Avtorji številnih politično korektnih slovarjev si niso enotni glede njihovega izbora, zato je verjetnost za njihovo uporabo v vsakdanjem jeziku majhna. Postavlja se vprašanje do kolikšne mere naj bi mediji upoštevali politično korektnost, saj večina nasprotnikov gibanja meni, da je s tem ogrožena svoboda govora. Moje mnenje je, da bi se morali mediji držati zakonitosti politične korektnosti v tolikšni meri, da bi s svojim poročanjem omilili diskriminacijo in žaljenje, a po drugi strani še vedno ohranili svoj smisel in primernost. Preučevani časopisi in filmi, po pričakovanju, ne vsebujejo veliko politično korektnih besed, medtem ko se politično nekorektne besede pojavljajo pogosto. Med temi najbolj izstopajo tiste, ki diskriminirajo ljudi glede na njihov spol.
Keywords: Politična korektnost, jezikovna diskriminacija, sociolingvistika, mediji.
Published: 17.11.2009; Views: 2898; Downloads: 351
.pdf Full text (558,62 KB)

2.
Politična (ne)korektnost v objavah ameriških in avstrijskih predsedniških kandidatov na Twitterju
Tadeja Sitar, 2017, master's thesis

Abstract: Politična korektnost predstavlja velik problem v današnji družbi, ki skuša biti inkluzivna. V inkluzivni družbi je namreč pomemben jezik, ki ga uporabljamo, saj ne želimo nikogar diskriminirati ali izključiti iz družbe. Magistrsko delo se osredotoča na politično korektne in nekorektne izraze, ki se pojavijo na socialnem omrežju Twitter v času predvolilne kampanje v ZDA in v Avstriji. Zanimal me je predvsem jezik štirih predsedniških kandidatov: Donalda Trumpa in Hillary Clinton iz ZDA ter Norberta Hoferja in Alexandra van der Bellena iz Avstrije. S pomočjo izbranih objav na socialnem omrežju Twitter sem skušala poiskati povezave med Avstrijo in ZDA. V teoretičnem delu sem navedla vse potrebne definicije in prikazala politično korektnost v povezavi z drugimi jezikovnimi fenomeni, kot so tabuji, stereotipi in predsodki. Ločeno sem obravnavala politično korektnost v Avstriji in politično korektnost v ZDA. Zanimala me je tudi povezava politične korektnosti s svobodo govora. Raziskala sem, s katerimi zakoni je urejena pravica do svobode govora v Avstriji oz. Evropi ter v ZDA. V empiričnem delu sledi analiza izbranih objav. Vse politično nekorektne in politično korektne izraze, ki so se pojavili v času predvolilne kampanje, sem razdelila v kategorije in jih analizirala tako statistično kot tudi jezikovno. Rezultati so pokazali razliko med ZDA in Avstrijo glede rabe politično korektnega jezika in zmage na volitvah. V ZDA je namreč zmagal kandidat, ki je med kampanjo uporabil največ politično nekorektnih izrazov. V Avstriji pa je zmagal politično najbolj korekten kandidat. Največ različnih politično nekorektnih izrazov se je pojavilo na področju rasnega/etničnega razlikovanja, kar sem tudi pričakovala.
Keywords: politična korektnost, politična nekorektnost, svoboda govora
Published: 18.09.2017; Views: 291; Downloads: 76
.pdf Full text (1,50 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica