| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 831
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Psihološka dejavnost in upravljanje s stresom v policiji
Alenka Radej, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je izdelano z namenom predstavitve psihološke dejavnosti, njenega pomena v policiji ter na podlagi ugotovitev predlagati izboljšave. Opisane so osnove nastanka stresa ter njegovi učinki na ljudi. Glede na specifičnost policijskega poklica je bistveno vprašanje tega dela, kdo je odgovoren za pripravo ljudi na delovanje v stresnih okoliščinah; ali je to posameznik, ali mora za psihično zdravje ljudi v tem primeru poskrbeti organizacija. V cilju ugotavljanja delovanja in učinkovitosti psihološke dejavnosti, je predstavljen razvoj in normativne podlage ter analizirana letna poročila o delu psihološke dejavnosti v policiji za 10 let. Ugotovitve analize so v določeni meri presenetljive, saj kažejo na to, da velik delež iskalcev psihološke pomoči in podpore, skoraj 70%, nima neposrednih težav z izvajanjem svojih operativnih nalog, temveč so razlogi drugje; velik delež iskanja pomoči pada na osebne težave ter težave povezane s slabim počutjem na delovnem mestu, so pa problemi, ki se pojavljajo skozi leta med seboj povezani in soodvisni. Temu primerno je pričakovati tudi ustrezen odziv organizacije.
Keywords: diplomske naloge, policija, psihološka pomoč, stres, organizacijska klima, vodenje
Published: 01.12.2021; Views: 19; Downloads: 4
.pdf Full text (1,21 MB)

2.
Sodelovanje osnovnih šol s centri za socialno delo in policijo ob zaznavi nasilja v družini
Živa Smrekar, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali področje sodelovanja slovenskih osnovnih šol s centri za socialno delo in delom policije, ki obravnava nasilje v družini. V prvem poglavju teoretičnega dela magistrske naloge smo predstavili opredelitve in delitve nasilja v družini, kakšne so njegove posledice ter preučili zakonsko podlago. Dotaknili smo se tudi različnih statistik tega področja. V empiričnem delu naloge smo raziskali pripravljenost na sodelovanje osnovnih šol, centrov za socialno delo in policije ob zaznavi nasilja v družini. Raziskavo smo izvedli v obliki polstrukturiranih intervjujev s petimi predstavniki osnovnih šol, petimi predstavniki centrov za socialno delo in petimi predstavniki policije. Intervjuje smo izvedli v petih različnih slovenskih regijah. Rezultati nakazujejo, da je sodelovanje osnovnih šol in centrov za socialno delo v sodelovanju s policijo na zelo visoki ravni, medtem ko sodelujoči ocenjujejo, da je sodelovanje z osnovnimi šolami in centri za socialno delo slabše. Velika večina sodelujočih ocenjuje, da so spremembe delovanja potrebne pri drugih dveh inštitucijah, pri čemer nihče ne izpostavlja pomanjkljivosti lastne. Velika večina sodelujočih predstavnikov centrov za socialno delo in policije ocenjuje, da je obstoječa zakonodaja ustrezna, medtem ko predstavniki šol pravno ureditev dojemajo kot pomanjkljivo. Na podlagi rezultatov naloge izpostavljamo pomen pripravljenosti na sodelovanje vseh treh inštitucij, kjer igra pomembno vlogo tudi izobraževanje strokovnega kadra.
Keywords: nasilje v družini, sodelovanje, osnovne šole, centri za socialno delo, policija.
Published: 25.11.2021; Views: 38; Downloads: 6
.pdf Full text (1,77 MB)

3.
Psiho-fizični kriteriji za sprejem v policijo in preizkus telesnih zmogljivosti policistov
Sara Kešpert, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Policijski uslužbenci so v okviru policijskega dela izpostavljeni stresnim in fizično zahtevnim situacijam, na katere morajo biti pripravljeni in nanje reagirati na način, ki bo zanje in za družbo najbolj sprejemljiv z minimalnimi posledicami, zato je njihova psihofizična pripravljenost zelo pomembna. Z dobrimi predispozicijami in primerno telesno pripravljenostjo lahko policisti svoje delo opravijo profesionalno in z največjo skrbnostjo ter s tem v prvi vrsti zaščitijo sebe in ostale udeležence v postopkih policijskega dela. Na začetku diplomske naloge smo natančneje opredelili temeljne pojme, ki se bodo pojavljali tekom naloge in opisali Slovensko policijo, ki je sestavni organ Ministrstva za notranje zadeve. Njeno delovanje je osnovano na spoštovanju in uveljavljanju pravnega reda in upoštevanju človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. Poleg tega pa temelji na etičnosti in spoštovanju evropskih konvencij in priporočil. Policijsko delo je poslanstvo z bogatim ciljem, saj ravno oni skrbijo za varnost ljudi v družbi ter pomagajo ljudem v nesreči (Kolenc, 2002). V nadaljevanju smo opisali Slovensko policijo, njeno organiziranost in naloge, kako je izobraževanje policistov potekalo nekoč in danes ter kadrovanje v policijo. Glavna tema proučevanja je bil potek procesa selekcije pri sprejemu v policijo. Ta vključuje preizkus telesnih zmogljivosti, selekcijski intervju, psihološki in zdravniški pregled ter varnostno preverjanje. Opravili smo štiri intervjuje z glavnimi izvajalci izbirnih postopkov in s pomočjo strokovne literature ter letnih poročil o delu policije odgovorili na zastavljene hipoteze in problematiko, ki smo jo obravnavali. Primerjali smo fizične kriterije z dvema članicama EU in sicer Hrvaško in Španijo. Ugotovili smo, da imajo Hrvati po obsegu in zahtevnosti nam najbolj podobno bazo preizkusov. Skoraj vse evropske policije imajo v svoji bazo Cooperjev test, sicer pa imamo pri nas kriterije za sprejem postavljene kar visoko. Osredotočili smo se na probleme, kako pridobiti kvalitetni kader in čemu bi bilo potrebno posvetiti največ pozornosti pri sami selekciji. Trenutno je največji problem v policiji pomanjkanje kadra, predvsem kvalitetnega kadra, ki bi bil naravnan v skrb za varnost ljudi in bi se zavedal, da biti policist ni le poklic, temveč poslanstvo.
Keywords: diplomske naloge, policija, policist, policijska akademija, psihofizična usposobljenost, kriteriji za sprejem
Published: 24.11.2021; Views: 83; Downloads: 25
.pdf Full text (1,69 MB)

4.
Zagotavljanje ustreznih pogojev za delo v policiji z vidika trpinčenja in drugih odklonskih vedenj
Sarah Grašič, 2021, master's thesis

Abstract: V zaključnem magistrskem delu smo se odločili preučiti tematiko trpinčenja na delovnem mestu, ki predstavlja velik problem v organizacijah ob pojavu odklonskega vedenja, saj ni enotne formule za preprečitev ali popravljanje škode, ki jo tovrsten mobing pusti za seboj. Načini ustrahovanja, nadlegovanja in trpinčenja se namreč med seboj razlikujejo v enaki meri, kot se med seboj razlikujemo ljudje. Vsak je drugačen kot individuum, zato ne obstaja univerzalna rešitev, ki bi delovala v vsakem primeru in bi lahko preprečila vsak potencialno neprijeten dogodek. Najprej smo opredelili pojme odklonskih vedenj (mobing, psihično trpinčenje, spolno nadlegovanje) ter jih podrobneje opisali. Opisali smo pojavne oblike trpinčenja na delovnem mestu in vrste le-teh, nato pa smo podrobno opisali potek in opredelili faze mobinga. Analizirali in preučili smo tudi posledice trpinčenja na delovnem mestu, kakšne so posledice za žrtev, za sodelavce in za organizacijo samo. Preučili, analizirali in opisali smo dosedanje raziskave, povezane z našo temo tako v tujini kot na domačih tleh. S pomočjo podrobne metaanalize vseh predelanih raziskav smo o naši temi razpravljali tudi sami. Obenem smo preučili dosedanje ukrepe, ki so že sprejeti in se aktivno izvajajo v organizacijah zoper trpinčenje na delovnih mestih, podrobneje pa smo preučili, kako poteka ukrepanje ter zagotavljanje ustreznih pogojev za delo v policiji z vidika trpinčenja in drugih odklonskih vedenj. Opisali smo vlogo posameznika in organizacije pri teh ukrepanjih. Podrobno smo preučili mediacijo in kako le-ta poteka pri konfliktih med zaposlenimi v policiji. Zanimalo nas je, kakšni programi in projekti obstajajo zoper trpinčenje na delovnem mestu (predvsem na policiji), kot tudi, kakšni so zakonski predpisi glede tega (ali so zakoni o tej pereči temi jasno opredeljeni in definirani).
Keywords: delovno mesto, pogoji za delo, mobing, trpinčenje, odklonska vedenja, policija, magistrska dela
Published: 19.11.2021; Views: 53; Downloads: 8
.pdf Full text (1,39 MB)

5.
ePolicist v Republiki Sloveniji
Primož Skumavec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Policija je s ciljem odprave administrativnih ovir, olajšanjem dela policistov na terenu, racionalizacijo stroškov in doseganjem večjih pozitivnih učinkov, pristopila k uvedbi elektronskega poslovanja. Le-to je z uvedbo aplikacije ePolicist nadgradila tudi v elektronsko mobilno poslovanje, ki bi olajšalo in skrajševalo postopke policistov pri preverjanju podatkov v evidencah in izdaji plačilnih nalogov. Z uvedbo aplikacije so bili opredeljeni tudi operativni cilji, in sicer zmanjšati potrebo po komunikaciji z Operativno-komunikacijskimi centri, pohitriti izvedbo celotnega postopka, zmanjšati število pritožb na postopek, zmanjšati administrativne obremenitve uslužbencev, prihraniti pri tiskovinah in poštnih storitvah, omogočiti, da policist vnaša podatke le enkrat in zmanjšati možnost napak pri vnašanju podatkov. Aplikacija ePolicist predstavlja pomemben napredek pri opravljanju nalog policistov s področja varnosti cestnega prometa. Ugotavljamo, da je elektronsko mobilno poslovanje, seveda pod pogojem, da deluje brezhibno, zelo poenostavilo postopek izdaje plačilnega naloga in tudi ostalih obrazcev. Aplikacija v primerjavi s klasičnim papirnim poslovanjem, omogoča poenostavljene postopke zadolževanja in razdolževanja plačilnih nalogov, zmanjša možnosti napak pri izpolnjevanju, do katerih prihaja pri papirnem poslovanju. Velika prednost se kaže tudi pri vnosu podatkov v evidenco prekrškov. Ko policist zaključi postopek izdaje plačilnega naloga, se podatki avtomatsko vnesejo že na kraju ugotovljenega prekrška, na ta način pa je razbremenjena tudi administracija. Statistični podatki kažejo na to, da policisti, tako na območju Policijske uprave Kranj, kot na nivoju Republike Slovenije še vedno izdajo več papirnih kot elektronskih plačilnih nalogov. Razlogi za to so različni. V diplomskem delu smo poskušali ugotoviti, ali so doseženi učinki, ki so bili pričakovani ob uvedbi aplikacije. Ugotavljamo, da se je komunikacija policistov z operativno-komunikacijskimi centri zaradi preverjanja vsekakor zmanjšala, saj policisti precejšnje število preverjanj opravijo sami s pomočjo aplikacije. Postopek izdaje plačilnega naloga od zadolževanja, do izdaje in vnosa podatkov v centralno evidenco, se je vsekakor pohitril, s tem pa se je nedvomno tudi razbremenila administracija na policijskih postajah, vsekakor pa so se zmanjšali tudi stroški pri tiskovinah. Statistični podatki o zmanjšanju pritožb zoper postopke policistov na področju varnosti cestnega prometa tega ne morejo potrditi, saj je število pritožb precej povezano s številom izdanih plačilnih nalogov in ne na konkretno izdane papirne ali elektronske plačilne naloge. Mnenje vodstev policijskih postaj na območju Policijske uprave Kranj o aplikaciji ePolicist je pozitivno. Z rezultati uporabe aplikacije, pa večinoma niso zadovoljni. Menijo, da so policisti dovolj usposobljeni in seznanjeni z delovanjem aplikacije, vendar se pri uporabi pogosto srečujejo s težavami, ki so razlog, da je policisti ne uporabljajo.
Keywords: policija, elektronsko poslovanje, mobilno elektronsko poslovanje, aplikacija ePolicist, administrativne ovire, diplomske naloge
Published: 17.11.2021; Views: 58; Downloads: 11
.pdf Full text (1,44 MB)

6.
Policijsko delo v Sloveniji in v Franciji
Tamara Potočnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Osrednji predmet obravnave tega zaključnega dela so razlike med slovensko in francosko policijo. V Franciji so vzpostavljene tri policije in vsaka deluje na svojem območju s svojimi nalogami ter pod različnimi pristojnostmi. Slovenska policija pa deluje kot eno. Žandermarija, ki je bolj militaristično naravnana policija, je podrejena notranjemu ministervu, naloge pa jim lahko predpisuje tudi ministrstvo za oborožene sile. Pristojni so za nadzor manjših mest, podeželskih območij in primestnih območij. Njihove naloge se razlikujejo glede na njihovo dodelitev v enoto in specializacijo. Predvsem opravljajo naloge za ohranjanje javnega reda in miru, preprečevanje kriminala, splošni nadzor in urejanje cestnega prometa, posredujejo tudi v primeru prometne nesreče. Civilna polcija ali Police Nationale pa so javni uslužbenci in delujejo pod okriljem ministrstva za notranje zadeve. Delujejo v urbanih območjih in zagotavljajo varnost ljudi, premoženja in institucij, spremljajo ter obladujejo migracijske tokove, borijo se proti organiziranem kriminalu, vzdržujejo javni red in mir. Njihova najpomembnejša naloga pa je, da zagotavljajo varnost Francije pred zunanjimi grožnjami in terorizmom. Tretja veja varnosti v Franciji pa je občinska policija. Občinska policija je podrejena županu in delujejo samo na območju občine. Njihove naloge so povezane s potrebami občine. Glavne naloge, ki jih opravljajo so povezane z ohranjanjem javnega reda in miru, splošno preprečevanjem nevarnosti, urejenostjo mestnih ulic, pravilnim delovanjem javne razvetljave ter posredovanjem med pretepi in shodi na ulici. Slovenska policija pa se razlikuje od francoske v tem, da deluje kot en organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve. Razdeljeni so na tri nivoje: državni, regionalni in lokalni nivo. Na državnem nivoju deluje generalna policijska uprava. Policijske uprave, ki jih imamo 8, delujejo na regionalnem nivoju. Policijske postaje pa delujejo na lokalnem nivoju in jih je 111. Skozi pisanje zaključnega dela smo prišli do ugotovitve, da čeprav so podobnosti v tem, da so vsi organi reprsivni organi v svoji državi, se zelo razlikujejo, tako v organizaciji, kot sestavi, področja delovanja, nalogah, uniformi, zakonodaji, napredovanju, hierarhiji in pogojih vstopa v posameznem organu. Pri vsakem od teh organov smo te razlike še podrobneje opredelili in izpostavili.
Keywords: policija, organiziranost, vodenje, primerjave, Slovenija, Francija, diplomske naloge
Published: 17.11.2021; Views: 54; Downloads: 6
.pdf Full text (1,70 MB)

7.
Seksizem v policijski uniformi
Tinkara Susman, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V svoji diplomski nalogi raziskujem temo seksizma v policijski uniformi. Tema je obsežna a vseeno je o omenjeni tematiki zelo malo spisanega. Gre za delikatno, nevidno temo, o kateri se ne piše veliko, a se o njej, v policijskih vrstah, neprestano govori. V diplomskem delu so bila preučena številna domača in tuja znanstvena dela. Velik del zaključnega dela zaobjemajo izsledki in ugotovitve iz člankov in letnih poročil. Prav tako dobršen del predstavljajo študije, narejene na omenjeno temo. Seksizem je aktualna tema, o kateri se zadnje čase postavljajo številna vprašanja: v kolikšni meri, zakaj in v katerem sektorju gospodarstva se ta najpogosteje pojavlja. Gre namreč za diskriminacijo žensk na delovnih mestih; žrtve omenjenega pojava so obstajale že vrsto let, a se je pojav na delovnih mestih zanikal. Z razvojem družbe in politike, ki ji vlada, so se v zadnjih desetletjih odpirala in porajala številna vprašanja na omenjeno temo, saj so ženske izražale nejevoljo nad diskriminatornim in seksističnim vedenjem sodelavcev zoper njih. Teoretiki in raziskovalci so nato ugotovili, da je seksistično dojemanje ženskega spola na delovnih mestih, predvsem v tradicionalno moških institucijah, vse prej kot neobičajno in začeli raziskovati tovrstno področje. Ne evropski in nacionalni ravni so vrsto let sprejemali različne zakonske in podzakonske akte, konvencije in priporočila, ki bi preprečili diskriminatorno vedenje zoper ženski spol. Kljub vsem sprejetim ukrepom proti diskriminaciji in seksizmu pa je to tema, ki nenehno buri duhove, in znotraj katere se nenehno razvijejo nove oblike omenjenega pojava. Težava je namreč v tem, da človeški um vedno najde šibkejšega, ki ga zavrača, in mu želi povzročiti škodo.
Keywords: policija, policijska subkultura, ženske, vključenost, diskriminacija, seksizem, diplomske naloge
Published: 12.11.2021; Views: 59; Downloads: 19
.pdf Full text (625,27 KB)

8.
Odnos policistov do uporabe pooblastila "stop & search"
Mirče Milenkov, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Izraz »Stop & Search« se pretežno uporablja v Veliki Britaniji in sicer za pooblastila, ki policistom omogočajo ugotavljanje identitete in pregled osebe z namenom odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj. Gre za dokaj kontroverzna pooblastila, ki se velikokrat povezujejo s policijskim rasizmom in policijskim nasiljem. S to diplomsko nalogo smo se odločili preveriti, kakšen je odnos policistov in policistk v Sloveniji do uporabe pooblastil, ki jih lahko uvrstimo v skupino tako imenovanih »Stop & Search« pooblastil. Ta so v slovenski zakonodaji urejena v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, in sicer gre za pooblastilo ugotavljanja identitete, varnostnega pregleda in pregleda osebe. Ugotovili smo, da je pravna ureditev teh treh pooblastil relativno primerna, so pa zagotovo številne pomanjkljivosti, ki dopuščajo morebitno zlorabo oz. prekomerno uporabo teh pooblastil, še posebej pri pooblastilu za ugotavljanje identitete. Prav tako smo ugotovili, da se policisti in policistke zelo dobro zavedajo pomena, ki ga ima njihov odnos pri obravnavi oseb v policijskih postopkih. S strani določenih intervjuvanih policistov in policist je bilo sicer izpostavljeno, da pooblastila ki jih imamo v Sloveniji, ne moremo povsem primerjati s pooblastili »Stop & Search« kot jih poznajo v Veliki Britaniji. S tem se delno tudi sami strinjamo in nas pravzaprav veseli, da tovrstnih pooblastil kot jih poznajo v Veliki Britaniji, v Sloveniji nimamo, smo pa kljub temu, pri določenih intervjuvancih zaznali željo oz. naklonjenost po razširitvi obstoječih pooblastil na način, da bi se le ta vsaj delno približala »Stop & Search« pooblastilom kot jih poznajo v tujini. Menimo, da bi to močno škodovalo odnosom med skupnostjo in med policijo, prav tako pa na podlagi izkušenj iz tujine predvidevamo, da pri tem ne bi prišlo do zmanjšanja kaznivih dejano in prekrškov, kar pomeni, da bi razširitev omenjenih pooblastil prinesla zgolj negativne posledice.
Keywords: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, policisti, stališča, diplomske naloge
Published: 11.11.2021; Views: 69; Downloads: 9
.pdf Full text (520,23 KB)

9.
Policija kot mehanizem družbenega nadzorstva v času pandemije
Staš Vertačnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Še nedolgo nazaj, v letu 2019, ko se je še neznani virus širil po Kitajski, nekje daleč stran od nas, si nismo mogli predstavljati, da bo samo v nekaj mesecih zajel celoten svet in povzročil svetovno zdravstveno krizo. Življenja, kot smo ga poznali pred pandemijo, nismo več poznali, začela se je neka nova realnost, ki so jo zaznamovali ukrepi za zajezitev covida-19. Nekateri ukrepi, ki so veljali, so v ljudeh vzbujali nestrinjanje in nezadovoljstvo, mnogim so bili nesmiselni in preveč invazivni za osebno svobodo. V Sloveniji je bilo moč zaznati splošno nezadovoljstvo prebivalstva nad ukrepi, ki jih je izvajala in nadzirala policija. V času pandemije se je po celotnem svetu pokazalo, kako vpeto je družbeno nadzorstvo, tako formalno kot neformalno, v naša življenja. Državno formalno nadzorstvo in njen najvidnejši »element«, policija, sta pokazali dejansko moč nadzorstva ter tudi, kaj pomeni, ko ljudje nadzorstvo zaznavajo kot pretirano, saj se pojavi splošno nezadovoljstvo z oblastjo, njenimi organi, nezaupanje in državna nepokorščina. V Sloveniji smo to videli tudi na številnih protestih. V luči vsega tega dogajanja, pa je nastalo to diplomsko delo z namenom pojasniti pomen in vlogo družbenega, predvsem formalnega nadzorstva, natančneje policije, ki je za ljudi najvidnejši nadzornik, še posebej v teh »novih« časih. Zaradi nezadovoljstva in nestrinjanja z nekaterimi ukrepi za zajezitev virusa covid-19, je bila opravljena raziskava med prebivalci Republike Slovenije o delu policije, zaznavanju vloge policije pri zajezitvi pandemije in »ubogljivosti« državljanov pri upoštevanju ukrepov za zajezitev virusa covid-19, kjer je bilo ugotovljeno, da so se večini sodelujočih, ukrepi kot so policijska ura, prepovedano gibanje med občinami, obvezno nošenje mask na prostem in drugi, zdeli nesmiselni, zato so jih mnogi kršili, policija pa tudi s svojim represivnim delovanjem ni vplivala na večje spoštovanje ukrepov. Sodelujoči so zato v raziskavi policijo opredelili kot niti pomembno in niti nepomembno, v smislu dejanskega doprinosa k zajezitvi covida-19. Samo delovanje policije med veljavnimi ukrepi pa je po raziskavi, ki jo je izvedla policija sama, vplivalo tudi na zaupanje prebivalcev Slovenije do policije, ki je v primerjavi s prejšnjimi leti precej nižje.
Keywords: diplomske naloge, družbeno nadzorstvo, policija, pandemija, ukrepi, covid-19
Published: 03.11.2021; Views: 102; Downloads: 23
.pdf Full text (1,25 MB)

10.
Motiviranost pripadnikov pomožne policije
Dejan Peršuh, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Vodenje kadrov predstavlja pomembno funkcijo delovanja nekega sistema. Uspešnost vodenja se odraža pri zaposlenih in uporabnikih storitev. Vendar samo vodenje še ne pomeni uspeha. Pravi vodja mora znati svoje zaposlene pravilno motivirati. Kako motivirati zaposlene? Mnogi so že poskušali odgovoriti na to vprašanje. Ameriški klinični psiholog Frederick Irving Herzberg je poskusil odgovoriti s svojo dvofaktorsko teorijo, ki trdi, da obstajajo dejavniki delovnih mest, ki povzročajo zadovoljstvo (motivatorji) in kaj mora biti izpolnjeno, da se sploh začne dogajati motivacija (higieniki). S tem diplomskim delom je ta teorija uporabljena kot osnova za študijo motivacije pri pomožnih policistih v Sloveniji, ki smo jo opravili s pomočjo ankete. V raziskovalnem delu je sodelovalo 206 anketirancev pomožnih policistov s pomočjo katerih smo ugotavljali, kateri so tisti različni motivacijski dejavniki, ki vplivajo na delo pri Policiji. Avtor ugotavlja, da dejavniki, kot so odgovornost, napredovanje, dosežki in delo samo vplivajo na pripadnike pomožne policije. Po drugi strani se lahko nezadovoljstvo kaže zaradi slabe opreme, odnosov s sodelavci, delovnih pogojev in časa.
Keywords: diplomske naloge, motiviranost, motivacijski dejavniki, pomožna policija
Published: 02.11.2021; Views: 89; Downloads: 11
.pdf Full text (923,02 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica