1. Vidiki varovanja zdravja pri izvedbi terenskega dela pouka geografije v osnovnih in srednjih šolah Podravske regije : magistrsko deloAnja Juhart, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo varnost pri načrtovanju in izvajanju terenskega dela pri pouku geografije v osnovnih in srednjih šolah Podravske regije. Teoretični del raziskuje pomen geografskega terenskega dela, izzive pedagoškega dela na terenu in tveganja predpisanih ekskurzij. Predstavimo pogoste bolezni in poškodbe, ki se pojavljajo v šoli ter dejavnosti in ukrepe za njihovo preprečevanje. Preučimo zakonodajo na področju varnosti in priporočila NIJZ-ja za izboljšanje varnosti učencev in dijakov. V empiričnem delu s polstrukturiranim intervjujev, izvedenim z 20 intervjuvanci (10 učiteljev geografije in 10 svetovalnih delavcev), ugotavljamo, da je vidik varnosti ključnega pomena in vpliva na pedagoško delo. Zaznan je porast zdravstvenih in učnih težav učencev in dijakov, kar zahteva prilagoditve pri načrtovanju in izvajanju pouka. V prihodnje bo pozornost potrebno nameniti izobraževanjem učiteljev geografije in svetovalnih delavcev na področju zagotavljanja varnosti učencev v šoli in izdelati krovni dokument dejavnikov tveganja in postopkov varne izvedbe terenskega dela. Za izboljšanje varnosti je ključno sodelovanje z zdravstveno stroko, ki bi podpirala izobraževanje strokovnih delavcev v šoli in podporo pri obravnavi zdravstvenih težav učencev in dijakov
Keywords: terensko delo, geografija, zdravstvena tveganja, preventivni ukrepi, varnost, Podravska regija
Published in DKUM: 09.05.2025; Views: 0; Downloads: 5
 Full text (1,41 MB) |
2. Ekonomsko-geografske značilnosti trga dela v podravski statistični regiji : magistrsko deloTjaša Toplak, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi preučujemo brezposelnost v podravski statistični regiji od leta 1991 naprej.
V teoretičnem delu je predstavljen ekonomsko-geografski oris podravske statistične regije, ki zajema delovne migracije, stopnjo brezposelnosti in delovno aktivno prebivalstvo. Opisan je razvoj gospodarstva v regiji, kjer smo se posvetili razvoju industrije in njenemu zatonu.
V empiričnem delu smo analizirali izbrane članke dnevnega časopisa Večer, in sicer iz obdobja 1991–2022. Zanimali so nas stopnja brezposelnosti, stečaji podjetij, zaposlovanje tujcev, iskani in presežni delavci in projekti javnih del, s katerimi si je regija želela opomoči. Ugotovili smo, da je bilo največ brezposelnih oseb v obdobju po osamosvojitvi Slovenije – leta 1995, nato je brezposelnost počasi upadala. Ponovno se je povečala po letu 2009, ko je nastopila velika finančna gospodarska kriza, a ni dosegla takšnih vrednosti kot takoj po osamosvojitvi. V splošnem velja, da so v analiziranih letih delodajalci najbolj iskali varilce, orodjarje, ključavničarje, strojnike in po napovedani epidemiji koronavirusa tudi gostince.
Keywords: Brezposelnost, stopnja brezposelnosti, podravska statistična regija, zaposlovanje, stečaji podjetij.
Published in DKUM: 05.02.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,63 MB) |
3. Uporaba konstrukcijskih zbirk pri pouku naravoslovja in tehnike v podravski regijiAmadeja Gorjup, 2019, master's thesis Abstract: V magistrskem delu, ki je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, smo se ukvarjali s konstrukcijskimi zbirkami in njihovo uporabo. V začetnem delu smo se posvetili predvsem teoretičnim izhodiščem, ki so nam pomagala razumeti sam pomen konstrukcijskih zbirk in njihovo uporabo. Najprej smo predstavili same konstrukcijske zbirke, kje jih najdemo, kakšne poznamo in kaj nam omogočajo. Pokazali pa smo tudi njihove prednosti in slabosti. Nato smo se osredotočili še na najpogosteje uporabljene oziroma najbolj odmevne zbirke. V sklopu empirične raziskave smo anketirali učence 4. in pa 5. razreda različnih primestnih in mestnih osnovnih šol. V raziskavo so bili vključeni tudi učitelji naravoslovja in tehnike. Z raziskavo smo dobili pregled nad tem, kakšno je poznavanje samih zbirk, ter kolikšna je njihova uporaba. Ugotovili smo, da je v slovenskem šolstvu še veliko možnosti za izboljšave in nadgradnjo. Predvsem pa, da so konstrukcijske zbirke premalo poznane in uporabljene. Rezultati so nam pokazali tudi razliko med primestnimi in mestnimi osnovnimi šolami.
V zaključnem delu smo razvili priporočila za učitelje, ki naj bi služila pogostejši uporabi konstrukcijskih zbirk v samih osnovnih šolah.
Keywords: učenci, naravoslovje in tehnika, konstrukcijske zbirke, tehniška ustvarjalnost, podravska regija
Published in DKUM: 10.05.2019; Views: 1675; Downloads: 222
Full text (3,14 MB) |
4. Zadovoljstvo zaposlenih z njihovim ekonomskim položajem v malih podjetjih v podravski regijiNina Pignar, 2018, master's thesis Abstract: Mala podjetja v Sloveniji predstavljajo pomembno vlogo, saj večinski delež vseh podjetij v državi pripada njim. Postajajo močna in uspešna tudi na nacionalnih ravneh gospodarstva.
V zadnjih letih se njihovo število povečuje, kar predstavlja odlične priložnosti za nova delovna mesta in posledično manj brezposlenih in boljše socialno stanje v državi.
V podravski regiji je v ospredju občina Maribor, ki ima dobre napovedi za krožno gospodarstvo in veliko podpore za uspeh. V Podravju je še veliko neizkoriščenih naravnih virov, ki znajo v prihodnosti veliko doprinesti gospodarstvu.
Kljub še zmeraj precej veliki brezposlenosti v podravski regiji se rezultati izboljšujejo. S pomočjo stremenja k pospešenemu dvigu gospodarstva je prihodnost obetavna.
Velik pomen k uspešnim podjetjem pripomorejo človeški viri. Zadovoljni zaposleni predstavljajo pomembno funkcijo, s katero ima podjetje najboljše pogoje za uspešno poslovanje. Zadovoljni zaposleni v podjetje prinesejo številne koristi, ki so pogoj tako za osebni kot tudi poslovni uspeh.
Magistrsko delo z naslovom Zadovoljstvo zaposlenih z njihovim ekonomskim položajem v malih podjetjih v podravski regiji je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo raziskovali položaj malih podjetij v podravski regiji. Pojem zadovoljstva zaposlenih smo opredelili po različnih avtorjih ter podrobneje raziskali dejavnike zadovoljstva zaposlenih, povezanih z njihovim ekonomskim položajem. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, s pomočjo katere smo ugotavljali zadovoljstvo zaposlenih z njihovim ekonomskim položajem v malih podjetjih v podravski regiji in te podatke interpretirali.
Keywords: zadovoljstvo zaposlenih, ekonomski položaj, mala podjetja, podravska regija, dejavniki zadovoljstva.
Published in DKUM: 18.10.2018; Views: 1130; Downloads: 154
Full text (1,86 MB) |
5. Stališča staršev do nacionalnega preverjanja znanja ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobjaMateja Škalič, Milena Ivanuš-Grmek, 2017, original scientific article Abstract: V članku predstavljamo stališča staršev do nacionalnega preverjanja znanja ob koncu drugega vzgojnoizobraževalnega obdobja. Podrobneje prikazujemo stališča staršev do upravičenosti nacionalnega preverjanja znanja ter do spodbujanja otrok za priprave nanj. V teoretičnem delu opredelimo preverjanje znanja in natančneje predstavimo nacionalno preverjanje znanja, v nadaljevanju pa predstavimo rezultate raziskave, ki je bila izvedena v letu 2014. V raziskavi je sodelovalo 209 staršev šestošolcev iz Podravske in Pomurske regije. Rezultati raziskave kažejo, da je dosežek otroka na nacionalnem preverjanju znanja za starše dobra povratna informacija o otrokovem znanju, vendar menijo, da ne pokaže otrokovega celostnega znanja. Nadalje ugotavljamo, da starši s končano osnovno šolo ter starši, ki bivajo v Pomurski regiji, pripisujejo pomembnejšo vlogo pri spodbujanju otrok pri pripravah na nacionalno preverjanje znanja bolj učiteljem kot sebi. Rezultati raziskave nas tudi opozarjajo, da so učenci iz Pomurske regije z vidika vpletenosti staršev v manj stimulativnem okolju.
Keywords: nacionalno preverjanje znanja, starši, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, Podravska regija, Pomurska regija
Published in DKUM: 03.10.2017; Views: 1561; Downloads: 162
Full text (170,23 KB)
This document has many files! More... |
6. PRIMERJAVA BREZPOSELNOSTI MED OSREDNJOSLOVENSKO IN PODRAVSKO REGIJOMaja Špendal, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V Sloveniji je brezposelnost pereč problem. V tej diplomski nalogi smo primerjali brezposelnost med največjima slovenskima regijama: Osrednjeslovensko in Podravsko.
V teoretičnem delu smo opredelili definicije pojmov, povezanih z brezposelnostjo. Predstavili smo nabor ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki jih Vlada Republike Slovenije sprejema z namenom, da bi povečala zaposlenost, zaposljivost in zmanjšala brezposelnost.
V empiričnem delu diplome naloge smo primerjali Osrednjeslovensko in Podravsko regijo ter raven brezposelnosti v obeh regijah v obdobju od 2005 do 2016. Prav tako smo primerjali število brezposelnih, vključenih v izvajanje različnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
Te primerjave so nam pomagale pri izvedbi raziskave, s katero smo odgovorili na dve raziskovalni vprašanji, v katerih smo primerjali število in delež brezposelnih v obeh regijah zaradi stečajev in presežnih delavcev ter vključenost brezposelnih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Ugotovili smo, da je delež brezposelnih od vseh brezposelnih, ki so izgubili zaposlitev zaradi stečaja ali so bili določeni kot presežni delavci, večji v Osrednjeslovenski regiji, kar je bilo v nasprotju z našim pričakovanjem. Potrdili pa smo utemeljeno domnevo, da je delež brezposelnih oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, pomembno večji v Podravski regiji.
Keywords: brezposelnost, Osrednjeslovenska regija, Podravska regija, aktivna politika zaposlovanja
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1089; Downloads: 79
Full text (880,02 KB) |
7. STANJE ZAPOSLJIVOSTI MLADIH V PODRAVSKI REGIJIUrška Treer, 2014, master's thesis Abstract: Brezposelnost predstavlja velik problem za državo, saj nakazuje slabo gospodarsko stanje, ki vlada v tej družbi, poleg tega pa prizadene generacije ljudi. Brezposelnost je pereč problem. Zadnja leta so bila zaznamovana z globalno gospodarsko krizo. Analize kažejo, da so med najbolj prizadetimi skupinami ravno mladi, ki so v zelo slabem položaju. Na obseg brezposelnosti mladih vpliva več različnih faktorjev, od neprimernega šolskega sistema do slabih pogojev na trgu dela. V današnjem času je trg dela za mlade neusmiljen. Zaradi gospodarske krize se odpira zelo malo delovnih mest. Poleg tega delodajalci želijo izobražen kader s primernimi izkušnjami, ki mladim velikokrat primanjkujejo. Vse to predstavlja za mlado generacijo problem, ki mu ni videti konca.
V Sloveniji se pojavljajo tudi razlike v brezposelnosti med posameznimi regijami. Po statističnih podatkih je najvišji odstotek brezposelnih v severovzhodnem delu Slovenije. Tja spada tudi Podravska regija, s katero se ukvarjamo v magistrskem delu. Posledično vedno več mladih iz Podravske regije išče zaposlitev v osrednji Sloveniji ali pa se odloča za odhod v tujino. Brezposelnost se odraža tudi v ekonomskih in socialnih posledicah. Zaradi tega so mladi odvisni od staršev še v poznih dvajsetih letih, ne morejo se osamosvojiti in si ustvariti družine. Ekonomski izključenosti, sledi še hujša socialna izključenost, ki vodi v pomanjkanje socialnih stikov in občutku nemoči v življenju. Zaradi tega so depresija, brezvoljnost, nemotiviranost in razne stiske pogost pojav pri mladih v današnjem času.
Vso zgoraj našteto problematiko, ki se pojavlja v sklopu te obsežne problematike brezposelnosti mladih, bomo obravnavali v magistrskem delu. Cilj magistrskega dela je raziskati stanje zaposljivosti mladih v Podravski regiji. Magistrsko delo je sestavljeno iz šestih vsebinskih sklopov. V uvodnem poglavju bomo predstavili problematiko brezposelnosti, ki jo bomo obravnavali skozi celotno delo. Temu bodo sledile metode, cilji in delovne hipoteze raziskave, ki jih bomo izvedli v sklopu naloge ter predpostavke in omejitve, ki jih pričakujemo. S predvidenimi metodami magistrskega dela bomo zaključili uvodni del. V vsebinskem delu bomo začeli s področjem slovenskega trga dela in se kasneje opredelili na mladinski trg dela in še ožje na stanje zaposlovanja mladih na trgu dela v Podravski regiji. Na podlagi raziskovanja te problematike in raziskave med mladimi iskalci zaposlitve ter delodajalci v Podravski regiji želimo poiskati in predlagati rešitve, ki bi vsaj malo izboljšale stanje zaposlovanja mladih v Podravski regiji. Na koncu vsebinskega dela bomo poskušali podati predloge za izboljšanje zaposlovanja in zmanjšanje brezposelnosti mladih v Podravski regiji.
Pomembno je, da se mladi rešijo pasivnosti, ki jih obkroža. Ne smejo samo čakati na boljše čase in ugodnejše delovne pogoje. Sami morajo najti rešitve in dokazati celotni družbi, da niso izgubljena generacija, za katero jih vsi tako zelo radi označijo. Imajo prednosti, da so polni energije, novih idej in zagona, ki jim bodo v kombinaciji s trdim delom pomagali pridi do zastavljenih ciljev. Mladi so dovolj sposobni, da se rešijo iz teh težav, ki jih je povzročila kriza. Le držati se morajo pregovora, ki pravi: Kjer je volja, je tudi pot!
Keywords: Trg dela, mladi, brezposelnost, stanje zaposlovanja, delodajalci, Podravska regija
Published in DKUM: 03.10.2014; Views: 1719; Downloads: 267
Full text (2,25 MB) |
8. INOVIRANJE V MALIH PODJETJIH V PODRAVJUTomaž Hvala, 2013, master's thesis Abstract: Velik strokovnjak za področje konkurenčnosti Michael Porter je zapisal, da so inovacije ključ do konkurenčnosti. Konkurenčnost je zelo pomembna iz sledečega razloga: ob pogledu na različne ugledne lestvice konkurenčnosti (lestvica WEF, IMD iz Lozane) ugotovimo, da so najbolj konkurenčne države na svetu tudi države, ki zagotavljajo na svetu najvišji življenjski standard svojim prebivalcem. Tako je jasno, da imajo v današnjem času inovacije ogromen vpliv na kvaliteto življenja ljudi.
Inoviranje je v sodobnem gospodarstvu ključno za poslovni uspeh podjetij. Brez inoviranja so današnja podjetja obsojena na slabše poslovne uspehe, ki odločilno vplivajo na višino plač zaposlenih. Višina plač pomembno vpliva na kvaliteto življenja ljudi. Podjetja v Podravju in celotni Sloveniji so premalo inovativna, zato je potrebno okrepiti inoviranje znotraj podjetij. Prvi pogoj, da Podravje postane inovativna regija je, da kulturne in družbene vrednote ljudi podpirajo in spodbujajo inovativnost, inovacije, oziroma ljudi, ki premorejo te lastnosti. Država, s svojimi človeškimi in finančnimi viri, ima veliko vlogo pri spodbujanju inovativnosti ljudi in podjetij. Znotraj podjetij pa ima management ključno vlogo pri izboljšanju inovativnosti zaposlenih in podjetij. Eno izmed temeljnih načel managementa je, da zaposlene vodi z lastnim zgledom. V primeru, da managerji, ne cenijo, se ne trudijo za dvig inovativnosti podjetij, bodo zaposleni ravnali podobno. S tem ne bo prišlo do izboljšanja inovativnosti podjetij, kar lahko ogrozi njihovo prihodnost v sodobnem gospodarstvu.
Glavna pozornost v nalogi je namenjena majhnim podjetjem, ki imajo nekaj deset zaposlenih. Tem podjetjem je, za razliko od mikro podjetij, uspelo razviti večji obseg poslovanja. S tem so lahko zaposlili večje število ljudi. Gospodarstvo in družba, še posebej v sedanji gospodarski krizi, nujno potrebuje podjetja, ki ustvarijo večje število delovnih mest. Ljudem zaposlitev omogoča boljše življenje. Toda le redki ljudje, ki jih običajno imenujemo podjetniki, zmorejo in uspejo praktično iz nič ustvariti podjetje z nekaj deset zaposlenimi. Večino novih delovnih mest ustvarijo prav podjetniki oziroma mala in srednja podjetja. Zato družba mora ceniti in podpirati podjetnike, saj imajo ti zelo pomembno vlogo v gospodarskem razvoju.
Podravska regija po vseh vodilnih kazalcih razvitosti (plače, zaposlenost, BDP na prebivalca, dodana vrednost na zaposlenega) zaostaja za osrednjeslovensko regijo, ki je najbolj razvita regija v Sloveniji. Da podravska regija nadoknadi razvojni zaostanek za osrednjeslovensko regijo bodo morali centri odločanja v regiji nameniti večjo pozornost dvigu inovativnosti podjetij, razvoju podjetništva, povečati vlaganja v raziskave in razvoj, povečati število raziskovalcev v regiji.
V 400 podjetij iz podravske regije, ki so imela po podatkih poslovne baze GVIN.com v letu 2011 povprečno število med 10 in 49 zaposlenih, je bila poslana anketa, preko katere smo raziskovali probleme in ovire za inoviranje v malih podjetjih v podravski regiji. Odgovori podjetij so potrdili veliko večino zastavljenih hipotez te magistrske naloge.
Keywords: inoviranje, inovacije, delitev inovacij, inovativno podjetništvo, podjetništvo, podjetnik, poslovna uspešnost malih podjetij, MSP, mala podjetja, majhna podjetja, malo gospodarstvo, Podravje, Podravska regija
Published in DKUM: 10.06.2013; Views: 2654; Downloads: 295
Full text (1,21 MB) |
9. REDNI LETNI RAZGOVORI V DRUŽBAH Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO V PODRAVSKI REGIJIDamjana Burić, 2011, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pomen in definicijo rednih letnih razgovorov ter vpliv izvajanja le - teh na organizacijo in zaposlene. Na kratko smo predstavili plansko izvedbo, potek in namen izvajanja rednih letnih razgovorov ter kratko zgodovino nastanka le - teh. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo z metodo ankete med družbami z omejeno odgovornostjo Podravske regije. Ugotavljali smo izvajanje oziroma neizvajanje rednih letnih razgovorov in možno uvedbo le-teh v organizacije, v katerih se razgovori ne izvajajo. Rezultati raziskave so sicer pokazali, da le nekateri izvajajo redne letne razgovore v družbah z omejeno odgovornostjo, medtem ko večina nadrejenih o tem le razmišlja. Ker je bil raziskovalni vzorec zelo majhen, tudi pridobljenih podatkov ne moremo posploševati na vso Podravsko regijo. Žal se je ob izvajanju raziskave izkazala nepripravljenost sodelovanja družb z omejeno odgovornostjo v posameznih raziskavah, saj nam anketnih vprašalnikov niso vrnili. V zaključku smo podali predloge za uvedbo rednih letnih razgovorov v družbah z omejeno odgovornostjo in odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Keywords: redni letni razgovori, družbe z omejeno odgovornostjo, Podravska regija
Published in DKUM: 04.06.2012; Views: 1683; Downloads: 196
Full text (522,92 KB) |
10. Nastajanje inovativne regije na razvojni osi Maribor-CeljeJasenka Taboršak, 2011, undergraduate thesis Abstract: Evropska unija je kmalu spoznala, da je ključ uspešnega izhoda iz gospodarske in finančne krize v ustvarjalnem razmišljanju in inovativnih sposobnostih. Pri tem je predpostavila, da regije lahko s pomočjo razvoja lokalnega potenciala razvijajo lastne inovacijske sisteme in tako pridobivajo na konkurenčnosti v svetovnem gospodarstvu. Namen diplomskega dela je bil preučiti dejavnike, ki spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost v regiji ter možnost vzpostavitve inovativne regije v prostoru med Mariborom in Celjem. Raziskovalno območje je zajemalo prostor med Mariborom in Celjem ter zaledje teh dveh mest, torej razvojni regiji na nivoju NUTS 3, Podravsko in Savinjsko regijo. Za obravnavani regiji je značilna slabša gospodarska razvitost, ki je posledica prepočasnega prestrukturiranja in prenizke konkurenčne sposobnosti gospodarstva. Proces širitve Evropske unije je za obravnavano območje pomenil nove izzive, predvsem v obliki spodbujanja gospodarskega in družbenega povezovanja. Razvoja ustvarjalnega okolja in nastajanja inovativne regije pa se ne da načrtovati zgolj od zgoraj, ampak morajo možnosti za takšen razvoj obstajati že v regijah samih. Glede na kazalce ustvarjalnosti in inovativnosti se v obravnavanih regijah kažejo znaki spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti predvsem na področju razvoja lokalnega potenciala, saj se delež prebivalstva z doseženo višje ali visokošolsko izobrazbo veča, delež odraslih udeleženih v vseživljenjskem izobraževanju pa celo presega povprečje v EU-27. Tudi na področju inovativnosti se kažejo pozitivni trendi. Rast produktivnosti v industriji in storitvah se veča, rast pa je izrazitejša kot v EU-27. Prav tako je opazna rast bruto domačih izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost, kar nakazuje, da gospodarstvo v Podravski in Savinjski regiji prehaja iz gospodarstva, ki temelji na »stari industriji«, v gospodarstvo visokih tehnologij. Na obravnavanem območju torej nastajajo zametki inovativne regije, vendar so možnosti razvoja še velike, zato je bistvenega pomena, da spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti postane prioriteta regionalnih razvojnih programov.
Keywords: ustvarjalnost, inovativnost, ustvarjalno okolje, inovativne regije, gospodarska kriza, Podravska regija, Savinjska regija
Published in DKUM: 20.07.2011; Views: 2049; Downloads: 310
Full text (8,30 MB) |
