| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Analiza trga dela v Sloveniji, Romuniji in ZDA
Marinela Glavaš, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je rezultat podrobne analize trga dela za tri poljubno izbrane države, v našem primeru Slovenijo, Romunijo in ZDA. V diplomski nalogi raziskujem probleme, povezane s trgom dela, brezposelnost, pa tudi problem premajhne količine tega produkcijskega faktorja. Začetek predstavlja njegov teoretični del, kjer smo pregledali razloge za različne situacije na trgu dela in analizirali različne možnosti oz. »orodja«, ki jih imajo države na razpolago pri reševanju negativnih posledic, bodisi brezposelnosti ali pomanjkanja delovne sile. Hkrati smo podrobneje analizirali vsako državo posebej, kjer smo ugotovili, da se v nekaterih značilnostih bistveno razlikujejo. Z ekonometrično analizo smo poskušali ugotoviti, katere so tiste spremenljivke, ki najbolj vplivajo na brezposelnost v neki ekonomiji. S pomočjo pojasnjevalnih spremenljivk, kot so rast prebivalstva, neto tuje investicije, rast BDP, inflacija in državni izdatki, smo tvorili regresijsko enačbo po metodi najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da so si države glede na strukturo zaposlenosti nekoliko različne, kar je posledica različnih zgodovinskih okoliščin in socialnega sistema. Skupni so jim zlasti izzivi na trgu dela, ki jih bodo v prihodnosti omejevali novi, dodatni izzivi, zato bo proti njim ključno aktivno ukrepanje.
Keywords: Aktivna politika trga dela, brezposelnost, zaposlenost, Okunov zakon, Phillipsova krivulja, trg dela.
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 17
.pdf Full text (1,62 MB)

2.
3.
4.
BREZPOSELNOST IN INFLACIJA V IZBRANIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
Jani Prednik, 2011, final seminar paper

Abstract: Brezposelnost in inflacija sta nedvomno dve zelo pomembni determinanti, ki kažeta, kako uspešno je gospodarstvo. Ekonomisti si glede teh dveh determinant niso enotni. Nekateri zagovarjajo tezo, da se mora na račun višje stopnje brezposelnosti znižati inflacija, drugi trdijo obratno. Teoretično povezavo med tema dvema determinantama prikazuje t. i. Phillipsova krivulja. Sloveniji, Slovaški, Češki, Litvi, Latviji, Madžarski in Poljski je skupno, da so šle skozi proces tranzicije v tržno gospodarstvo. Strukturne in druge institucionalne spremembe, ki so spremljale ta prehod, so vplivale na značilnosti povezave med brezposelnostjo in inflacijo. Nekatere države so se borile z visoko brezposelnostjo, druge z visoko inflacijo. Večini držav pa je uspelo obe determinanti znižati in spraviti na vzdržno, tržnim gospodarstvom primerljivo raven. Rezultati raziskav ne pritrjujejo tezi, da je v vseh obravnavanih državah možno najti poenoteno povezavo med stopnjo inflacije in stopnjo brezposelnosti.
Keywords: inflacija, brezposelnost, bruto domači proizvod, Phillipsova krivulja, inflacijska pričakovanja.
Published in DKUM: 01.12.2011; Views: 3344; Downloads: 570
.pdf Full text (659,88 KB)

5.
Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica