| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 34
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Dejavniki za uspeh inovacij in intelektualna zaščita : magistrsko delo
Jan Mlakar, 2021, master's thesis

Abstract: V Magistrskem delu so predstavljeni dejavniki za uspeh inovacije in razčlenitev pomembnih tehnik in orodij za uspešno implementacijo le-teh v podjetju. Sledi razčlenitev intelektualne lastine in podrobnejši opis industrijske lastnine, ki zajema patent, model, znamko in geografsko označbo, prav tako je predstavljena pomembnost intelektualne lastnine v Evropi. V drugem delu je poudarek na patentni zaščiti produkta v praksi, ki vključuje predstavitev realnega izdelka in dodelitev tipa intelektualne zaščite izbranemu izdelku, prav tako so zajeti vsi koraki od ideje do faze lansiranja izdelka na trg. Raziskovalni del se zaključi z ekonomiko izdelka oziroma skupnimi stroški, ki se pojavijo med procesom snovanja, proizvodnje in zaščite izdelka.
Keywords: upravljanje znanja, intelektualna zaščita, inovacija, patent, proces intelektualne zaščite
Published in DKUM: 15.04.2022; Views: 1020; Downloads: 81
.pdf Full text (3,04 MB)

2.
Patentni sistem na kitajskem: primer podjetja huawei
Manca Lukan, 2021, master's thesis

Abstract: Živimo v živahni in kompleksni globalni skupnosti, kjer inovacije predstavljajo glavno nalogo človeštva skozi zgodovino. Družba v kateri živimo, je vse bolj odvisna od inovacij. Dandanes intelektualna lastnina pridobiva vse večji pomen, zato so nenehna prizadevanja na področju novih odkritij ostala nepogrešljiva za izboljšanje kakovosti življenja in preživetja. Na globaliziranem trgu so patenti pomembna gonilna sila inovacij in rasti. V magistrski nalogi bomo prikazali patentni sistem na Kitajskem, saj je Kitajska ena izmed največjih gospodarstev na svetu in je pred kratkim postala vodilna sila na področju inovacij. Doživela je izjemno gospodarsko rast, tehnološko napredovala in kar najbolje izkoristila svojo geopolitiko. Inovacije pod vodstvom državne reforme na področju znanosti in tehnologije so vzpostavile makroekonomsko okolje, ugodno za znanost in tehnologijo. Podjetja so se zanimala za vladne pobude in začela veliko vlagati v razvoj, kar je povzročilo povečanje v neposredne tuje naložbe. Kitajska ima popoln pravni sistem za zaščito pravic intelektualne lastnine. Pravo o intelektualni lastnini določa pravne odgovornosti vseh, ki kršijo zakon, vključno s civilno odgovornostjo, kazensko odgovornostjo in izpostavljenostjo upravnim sankcijam. V magistrski nalogi se bomo navezovali na kitajsko podjetje Huawei. V zadnjih letih je bilo slednje izjemno znanstveno usmerjeno v raziskave in razvoj visokotehnološke industrije. Ob ustanovitvi so razvili sistem intelektualne lastnine v podjetju, ki spoštuje znanje, pripisuje pomen znanosti in spodbuja tehnološki napredek. Ta sistem je postavil temelj celotni industrijski verigi tehnološkega razvoja, katerega dosežki so pritegnili pozornost po vsem svetu. V podjetju Huawei spodbujajo pomembne investicije, tako da vsako leto vložijo več kot 10% prihodka v raziskave in razvoj. Huawei je dober primer, ki dokazuje, da se je neprekinjeno vlaganje družbe v inovacije nasploh do zdaj izplačalo. Da bi izboljšali svoj položaj na trgu je podjetje ustanovilo raziskovalni program za inovacije, imenovan (HIRP). Ta program ponuja možnosti financiranja vodilnim univerzam in raziskovalnim inštitutom, ki izvajajo inovativne raziskave.
Keywords: patent, patentni sistem na Kitajskem, Huawei, odprta inovacija, HIRP, intelektualna lastnina.
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 937; Downloads: 102
.pdf Full text (1,19 MB)

3.
Licenčna pogodba v teoriji in praksi
Jon Bonajo, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Danes si poslovanja podjetja brez strojne in programske opreme sploh ne moremo več predstavljati. Podjetja vedno bolj intenzivno investirajo v digitalizacijo poslovanja, saj se zavedajo njenega pomena pri zagotavljanju konkurenčne prednosti. Zaradi ogromnega povpraševanja po inovativni programski opremi, se je na trgu znatno povečalo tudi število programerskih podjetji. Zavedati se moramo, da je programska koda zelo zahtevna za napisati in zelo enostavna za kopiranje. To je tudi razlog, da podjetja vedno več pozornosti namenjajo licenčnim pogodbam, kot učinkovitemu sredstvu pri zaščiti intelektualne lastnine, predvsem avtorskih pravic in patentov. Obstaja več različnih tipov kot tudi modelov licenčnih pogodb, zato je za dajalca licence ključno, da analizira vse možnosti in zavzame pravo strategijo distribucije svojega produkta.
Keywords: Licenčna pogodba, programska oprema, licenčni modeli, patent, avtorske pravice.
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 1412; Downloads: 155
.pdf Full text (651,79 KB)

4.
The need for a unified patent court
Eugénio Lucas, 2020, original scientific article

Abstract: This article discusses the need of a Unified Patent Court, as a major contribution for the implementation of the European unitary patent. It begins by outlining the evolution of European patent rights and identifying the problems of the current system. Implementing a Unified Patent Court will be defended as a solution for one of the most important problems of the European patent: the lack of a central mechanism of jurisdictional control. The current model of jurisdictional control gives rise to a situation of great legal uncertainty and has diminished the value of European Union patent rights. We will analyse the virtues and disadvantages of the new European Unitary Patent resulting from the adoption of Regulations (EU) 1257/2012 and 1260/2012 and the Agreement on a Unified Patent Court.
Keywords: unified patent court, European unitary patent, European patent convention, patent itigation, European patent system
Published in DKUM: 15.01.2021; Views: 926; Downloads: 0

5.
Zaščita intelektualne lastnine na nacionalni in evropski ravni s primerom zaščite modela : magistrsko delo
Ana Pahič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi so predstavljene različne vrste zaščite intelektualne lastnine tako na nacionalni, kot evropski ravni. Natančneje so opisani postopki pridobitve zaščite patenta, blagovne znamke in modela. Stroški, povezani s samim postopkom zaščite, kot tudi z ohranjanjem le-te, so povzeti po aktualnih podatkih. Opravljen je primer zaščite modela na dejanskem primeru tridimenzionalnega lesenega metuljčka. Vključene so predvidene prodajne količine, prihodki in stroški izdelave obravnavanega izdelka. V zaključku oz. diskusiji so obravnavana začetna raziskovalna vprašanja.
Keywords: intelektualna zaščita, patent, znamka, model, leseni metuljček
Published in DKUM: 17.12.2019; Views: 1159; Downloads: 266
.pdf Full text (1,32 MB)

6.
Pravno varstvo računalniških programov s poudarkom na pomenu interoperabilnosti
Matej Kraner, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava posamezna vprašanja, ki se nanašajo na avtorsko-pravno varstvo računalniških programov. V zvezi s tem ugotavlja, da glede na razlikovanje med idejnimi osnovami računalniškega programa in samim izrazom računalniškega programa, ki je varovan z avtorskimi pravicami, funkcionalnost z le-temi ni varovana, saj bi s tako širokim oziroma s takšnim načinom vrstva omogočili prilaščanje idej v škodo tehničnemu napredku. Na področje digitalnega gospodarstva in konkurence pa pomembno vpliva tudi obratni inženiring računalniških programov. Glede slednjega delo ugotavlja, da je dovoljeno opraviti tako imenovani obratni inženiring v širšem smislu (to je z dekompilacijo strojne kode) z namenom pridobivanja informacij (s strani zakonitega pridobitelja računalniškega programa), ki so potrebne za doseganje interoperabilnosti med različnimi računalniškimi programi, vendar se tako pridobljeni podatki ne smejo uporabiti za razvijanje, proizvodnjo ali trženje računalniškega programa, ki je v svojem izrazu bistveno podoben. Povedano drugače, dekompilacija računalniškega programa je dovoljena, v kolikor je ta nujna za pridobitev informacij o vmesnikih in protokolih, ki so potrebni, da lahko prihaja do izmenjave podatkov med dvema programoma. Vendar je dovoljeno, da zakoniti pridobitelj računalniškega programa brez dovoljenja imetnika avtorske pravice opazuje, proučuje ali testira delovanje tega programa zato (če ni imel dostopa do izvorne kode), da dožene ideje in načela tega programa (tako imenovano testiranje »black box«), če izvršuje dejanja, ki jih licenca dovoljuje, z namenom, da bi njegovo delovanje poustvaril v drugem programu.
Keywords: avtorsko pravo, računalniški program, interoperabilnost, patent, poslovne skrivnosti
Published in DKUM: 18.12.2018; Views: 2623; Downloads: 291
.pdf Full text (710,29 KB)

7.
Mednarodno sodelovanje pri patentnih aktivnostih
Leon Ritovšek, 2018, master's thesis

Abstract: V sodobnem času prihaja do vse močnejše krepitve družbeno-ekonomskih vezi. K stopnjevanju mednarodnega povezovanja in ekonomske blaginje veliko pripomore tehnološki razvoj. Temelj za njegovo spodbujanje med drugim predstavlja zaščita pravic intelektualne lastnine. Pomemben del intelektualne lastnine predstavljajo patenti, saj spodbujajo tehnično ustvarjalnost. V tem kontekstu raziskujemo mednarodno sodelovanje na področju patentov. Pri tem opazujemo čezmejne patente na podlagi podatkov patentnih prijav za približno tri desetletja. Kot prvo ugotavljamo, da je na dolgi rok naraščal delež čezmejnih patentov s soizumitelji, ki prihajajo iz različnih držav; naraščal je tudi delež vseh tistih čezmejnih patentov, pri katerih pripadajoči prijavitelji in izumitelji prihajajo iz različnih držav. To odražajo naraščajoče vrednosti indikatorjev IDIF in ADIF oz. IDAF v opazovanem obdobju na ravni EU-28 in na globalni ravni. Kot drugo ugotavljamo, da mednarodno sodelovanje pri patentnih aktivnostih v večji meri odraža čezmejno lastništvo patentov, kot to odraža čezmejno sodelovanje med samimi izumitelji. To je razvidno iz relativno visokih vrednosti indikatorjev ADIF oz. IDAF in po drugi strani iz nekoliko nižjih vrednosti indikatorja IDIF v celotnem opazovanem obdobju na globalni ravni. Kot tretje ugotavljamo, da so nekatere države, ki v preteklosti niso beležile koncentracije čezmejnega lastništva patentov, z leti to koncentracijo občutno povečale. Po drugi strani pa večina visoko razvitih držav, ki so sprva beležile zelo visoko koncentracijo čezmejnega lastništva patentov, ni ohranila tako izrazite koncentracije skozi celotno opazovano obdobje. To smo preverili z analizo patentnih prijav na Evropski patentni urad na podlagi 16 izbranih visoko razvitih držav. Uporabili smo sekundarne podatke iz elektronske baze OECD za razpoložljiva tri desetletja. Na podlagi teh podatkov smo razvili koeficient koncentracije čezmejnega lastništva patentov, ki ga računamo kot razmerje ADIF / IDAF za vsako posamezno leto v okviru vsake izbrane države. Nato smo prikazali vrednosti tega koeficienta skozi celotno obdobje za vsako izbrano državo. Na ta način smo lahko na dolgi rok primerjali gibanja koeficientov med opazovanimi državami. Ugotavljamo, da nabor držav, ki beležijo koncentracijo čezmejnega lastništva patentov, na dolgi rok ni enak, saj se spreminja in s časom nekoliko povečuje. Prav tako sklepamo, da se za (visoko razvite) države v splošnem stežka prognozira pripadajoča gibanja tovrstne koncentracije zgolj na osnovi makroekonomskih podatkov. Vrednosti koeficienta koncentracije čezmejnega lastništva patentov na državni ravni očitno odraža tudi sklop številnih mikroekonomskih in panožnih dejavnikov, saj se vsak posamezen ekonomski subjekt pri svojem delovanju srečuje z drugačnimi okoliščinami.
Keywords: čezmejni patent, patentna zaščita, izum, licenciranje, intelektualna lastnina, evropsko konkurenčno pravo, tehnološki razvoj, globalizacija
Published in DKUM: 29.08.2018; Views: 1434; Downloads: 132
.pdf Full text (2,97 MB)

8.
Analyzing the process of patent aubmission with a special emphasis on the phases of the research process : the case of Slovenia
Mitja Ruzzier, Tine Nagy, Robert Ravnihar, 2009, original scientific article

Abstract: This article presents some findings about the process of patenting of Slovenian and foreign researchers in scientific research. Based on the reviewed literature and with help of our conceptual model, we establish that the patenting process can be divided into three separate phases: knowledge detection phase, knowledge dissemination phase and knowledge transfer phase. During the process of researching and patenting, a variety of factors affect the results, which can be divided into two groups: internal and external factors. In Slovenia, patents are statistically significant for researchers working and exploring in the fields of natural science and engineering. Research results in the form of a patent largely depend on financial support and work experiences of individual researchers or research groups. The commercialization of a patent means a successful ending of the research process, as many positive benefits are expected.
Keywords: researchers patenting activity, researchers patenting productivity, process of innovation, patenting process, patent driving forces, patent driving areas, academic entrepreneurship
Published in DKUM: 28.11.2017; Views: 1406; Downloads: 165
.pdf Full text (570,13 KB)
This document has many files! More...

9.
Patentiranje v rastlinski biotehnologiji - kmetijska izjema
Maja Planinc, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava institut kmetijske izjeme kot eno izmed vidnejših pridobitev v rastlinski biotehnologiji in v tem pogledu tudi kot pridobitev v pravu intelektualne lastnine. V skladu s to izjemo lahko kmet uporablja rastlinski zaščiten material za uporabo v poljedelstvu. Izjema pa hkrati vključuje tudi dovoljenje, da kmet svoje pridelke iz zaščitenega materiala uporablja za nadaljnje razmnoževanje na svoji kmetiji. Teorija si je na področju instituta kmetijske izjeme enotna, vendarle pa je opaziti velike težave v uporabi pravila v praksi. V magistrskem delu je zato institut kmetijske izjeme analiziran v luči sodnih odločb Sodišča EU. Ker se institut kmetijske izjeme pojavlja tako pri žlahtniteljski pravici kot pri patentu, je v magistrskem delu najprej predstavljeno, kako se pravici med seboj razlikujeta in kakšna je uporaba kmetijske izjeme pri eni in pri drugi pravici. Ugotoviti je, da je ena izmed šibkosti tega instituta sistem nadzora, ki postavlja velik konflikt v razmerju imetnik pravice – kmet, zato je treba vzpostaviti neodvisne organe, ki bi nadzor opravljali. Prav tako se določene težave pojavljajo v zvezi z vsebino in obsegom nadomestila pri kmetijski izjemi, zato je nujen nov ali pa posodobljen izvedbeni predpis, ki bi to uredil. V sklopu analize so predstavljene možnosti izboljšanja instituta kmetijske izjeme. Ugotoviti je, da so predpisi, ki področje urejajo skopo zapisani, zato jih je v celoti treba posodobiti. Prav tako je ugotoviti, da med državami članicami prihaja do razlik v ureditvi tega področja, zato prihaja do različnih interpretacij nekaterih določb. Kljub težavam v praksi pa je glede na aktualnost biotehnologije v svetu optimistično posodobitve instituta glede takšnih pomanjkljivosti pričakovati.
Keywords: kmetijska izjema, kmetijski privilegij, rastlinska biotehnologija, patent, žlahtniteljska pravica, pravice intelektualne lastnine, Direktiva 98/44, Uredba 2100/94, Uredba Komisije 1768/95
Published in DKUM: 03.11.2017; Views: 2031; Downloads: 163
.pdf Full text (881,34 KB)

10.
Advantages and disadvantages of the single European patent
Klara Glazer, 2015, original scientific article

Abstract: In February 2013, the European Union successfully completed more than 30 years of negotiations and formally signed an agreement establishing a single European patent. The agreement brought about a more competitive patent law compared with that in the United States and Japan. The agreement resulted in a number of advantages, especially for small and medium-sized enterprises, such as the reduction of costs by as much as 80%, simplification of procedures, and the adoption of the Unified Patent Court. With the new unitary patent, intellectual property will grow in importance. Yet experts warn that the new patent results in new forms of unwanted behavior, such as forum shopping and the emergence of patent trolls. This study presents both sides-the pros and cons-to predict the effects on business and cover the widest possible range of experts, providing their views on the topic.
Keywords: Single European patent, single patent court, reduce costs, patent trolls, simplified procedures, forum shopping, European Union
Published in DKUM: 03.11.2017; Views: 1560; Downloads: 174
.pdf Full text (312,36 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica