1. Vpliv pandemije covid-19 na poslovanje in rast izbranega podjetjaŠpela Tramšek, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo na podlagi analize poslovanje in rasti podjetja Kozmetike Afrodita, d. o. o. ugotavljali, ali je pandemija COVID-19, ki se je hitro razširila po vsem svetu in je za nekaj časa zaustavila svetovno gospodarstvo ter povzročila kolaps v zdravstvenem sistemu, negativno vplivala na delovanje podjetja Kozmetika Afrodita, d. o. o. V teoretičnem delu smo najprej predstavili negativne vplive, ki jih je pandemija COVID-19 povzročila svetovnemu in slovenskemu gospodarstvo, gospodarske dejavnosti, ki so bile v tem času najbolj prizadete ter poslovne modele, ki so bili najbolj učinkoviti za uspešno poslovanje podjetij med krizo. Hkrati pa smo predstavili nekaj ukrepov za zajezitev pandemije COVID-19, ki jih je predpisala vlada Republike Slovenije. V empiričnem delu diplomskega dela smo na podlagi analize letnih poročil, ki jih je podjetje Kozmetika Afrodita, d. o. o. objavilo na spletni strani GVIN, opravili analizo prihodkov, stroškov, zaposlovanja in naložb v letih 2019, 2020, 2021 in 2022, pri čemer leto 2020 predstavlja leto, ko je bila razglašena pandemija COVID-19, ter analizo poslovanja in rasti podjetja Kozmetike Afrodita, d. o. o. Nato pa smo izvedli še primerjalno analizo izbranih kazalnikov Kozmetike Afrodita, d. o. o. s konkurenčnimi podjetji Shine Brown d. o. o., Preline d. o. o. in B4U Laboratories d. o. o. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitve, da je pandemija COVID-19 vplivala na svetovno in slovensko gospodarstvo, saj je močno upadel svetovni BDP, povečalo se je število brezposelnih, povišale so se cene surovin, borzni indeksi so izgubili svojo vrednost, podjetja pa so morala prilagoditi poslovne modele takratnim razmeram. Analiza podjetja Kozmetike Afrodita, d. o. o. je pokazala, da pandemija COVID-19 skoraj ni imela vplivala na poslovanje in rast podjetja. Zabeleženi so bili nekoliko nižji prihodki od prodaje, zaradi zaprtja prodajnih salonov in čisti dobiček od prodaje, ki pa je v letu 2021 ponovno narasel. Nekaj težav so imeli pri dobavi surovin za proizvodnjo kozmetičnih izdelkov, kljub temu pa je poslovanje podjetja potekalo skoraj nemoteno, saj so svoje proizvodne procese preusmerili v proizvodnjo zaščitnih mask in dezinfekcijskih sredstev.
Keywords: COVID-19, pandemija, Kozmetika Afrodita, d. o. o., gospodarski vpliv, poslovne strategije, ukrepi za blažitev krize, prilagoditev podjetij.
Published in DKUM: 02.10.2024; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (1,47 MB) |
2. Ukrepi centralne banke za podporo bančnemu sistemu v času pandemije sars - covid - 19Vanesa Fink, 2024, undergraduate thesis Abstract: Centralna banka je glavna in neodvisna finančna institucija, ki jo ima vsaka država, zato lahko posledično trdimo, da gre za najpomembnejšo finančno institucijo v državi. Zaradi svoje pomembnosti pa centralne banke s svojimi izjavami lahko vplivajo na stanje na finančnem trgu. Glavna naloga centralne banke je, da skrbi za stabilnost gospodarstva države in ga krepi tako, da lahko gospodarstvo raste iz dneva v dan. Centralna banka tudi regulira ponudbo denarja in dostopnost kreditov, ima tudi regulativno funkcijo do določene mere. V letu 2020 pa nas je pretresla novica o pandemiji covid-19, ki ga je 11. marca razglasila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Gre za novi koronavirus, poimenovan SARS-Cov-2, ki je hud akutni respiratorni sindrom in lahko povzroči resne bolezni. Države v euroobmočju so v ta namen sprejele vrsto ukrepov, da bi preprečile širjenje bolezni. Ena izmed teh ukrepov je bila samoizolacija ljudi in pa ustavitev proizvodnih in poslovnih dejavnosti, kar pa je vodilo k padcu gospodarstva v euroobmočju. V tem letu je v prvi polovici gospodarska aktivnost upadala zaradi ukrepov za omejitev gibanja in povečane nenaklonjenosti tveganju. V drugi polovici pa se je aktivnost nekako stabilizirala ob pomoči močnega in koordiniranega odziva denarne in javnofinančne politike. ECB je v tem času zrahljala naravnanost denarne politike s nabori ukrepov. S tem je nekako preprečila negativen vpliv pandemije v euroobmočju. Angleška centralna banka Bank of England, je v času pandemije znižala obrestno mero na 0,25 odstotka. Za ta ukrep se je banka odločila zato, saj je s tem želela omejiti posledice pandemije, medtem pa je ameriška centralna banka Federal Reserve začela s povišanjem obrestnih mer, in sicer za 0,75 odstotka na 2,25 do 2,50 odstotka. Švedska centralna banka Sveriges Riksbank pa je poleg zniževanju obrestnih mer za banke, dala poudarek na nakupih vrednostnih papirjev, kjer je cilj olajšati dobavo kreditov in ublažiti gospodarstvo.
Keywords: centralna banka, tveganje, pandemija SARS-Covid-19, ukrepi, bančni sistem, pravne podlage.
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 5
Full text (888,27 KB) |
3. Inflacijska pričakovanja v Združenih državah AmerikeMikhail Petrov, 2024, undergraduate thesis Abstract: Pričakovanja v gospodarstvu imajo moč vpliva na prihodnje stanje ekonomije. Inflacijska pričakovanja so še zlasti pomembna, saj se nanašajo na temeljno problematiko v ekonomiji, ki je inflacija. Diplomsko delo predstavlja vpliv inflacijskih pričakovanj na potrošniško vedenje, investicijske odločitve ter na oblikovanje in izvajanje denarne politike zveznih rezervnih bank v ZDA. Poseben poudarek je namenjen vplivu pandemije covid-19 na spremembe v kratkoročnih in dolgoročnih inflacijskih pričakovanjih.
Na osnovi podatkov med leti 2013 in 2024 smo analizirali nihanja ravni pričakovanj pred, med in po pandemiji, pri čemer smo upoštevali demografske spremenljivke, kot so starost, dohodek in izobrazba. Predstavili smo razmerje med dejansko inflacijo in inflacijskimi pričakovanji ter analizirali posledice gospodarskega šoka v tekočem obdobju. Za učinkovito delovanje in višanje odpornosti gospodarstva, morajo oblikovalci gospodarskih politik ne le ohranjati stabilno inflacijsko stopnjo, ampak vzdrževati optimistična pričakovanja med potrošniki.
Keywords: inflacija, merjenje pričakovanj, pandemija covida-19, pričakovanje, Združene države Amerike
Published in DKUM: 09.09.2024; Views: 69; Downloads: 39
Full text (932,33 KB) |
4. Zaposlitvena pričakovanja v Združenih državah AmerikeŠpela Božićev, 2024, undergraduate thesis Abstract: Pričakovanja v ekonomiji se nanašajo na napovedi ali poglede, ki jih imajo odločevalci glede prihodnjih cen, prodaje, dohodkov, davkov ali drugih ključnih spremenljivk. Pomembnost pričakovanj izhaja iz njihovega pogosto velikega vpliva na trenutne odločitve podjetij in gospodinjstev, kar posledično vpliva na trenutne cene in splošno raven gospodarske aktivnosti. Zaposlitvena pričakovanja vključujejo napovedi o razpoložljivosti delovnih mest, rasti plač, stopnji brezposelnosti in drugih ključnih dejavnikih, povezanih z zaposlovanjem. Za merjenje zaposlitvenih pričakovanj se uporabljajo anketni podatki, gospodarski kazalniki in sestavljeni indeksi. V diplomskem delu smo se osredotočili na anketne podatke s spletne strani Zvezne rezervne banke v New Yorku. Za lažje razumevanje zaposlitvenih pričakovanj v ZDA smo najprej obravnavali zaposlovanje v ZDA, analizirali stopnjo zaposlenosti in brezposelnosti ter obravnavali vzroke in posledice močnega nihanja stopnje zaposlenosti od leta 2020 naprej.
Dejavniki, ki so imeli največji vpliv na zaposlitvena pričakovanja v ZDA po letu 2020, so bili pandemija covida-19, recesija, tehnološki razvoj in politična trenja, ki so s seboj prinesla ogromno negotovosti. Začelo se je množično ustavljanje delovanja podjetij, prilagajanje na ekstremne razmere, zastoji v dobavnih verigah, ki so povzročili visoko stopnjo kratkoročnega psihološkega stresa med potrošniki, ki so iskali zaposlitev. Učinki pandemije covida-19 na zaposlovanje in posledično na zaposlitvena pričakovanja niso bili zaznani enako med demografskimi skupinami. Gospodarske posledice pandemije so močno prizadele starejše ameriške potrošnike, saj so mnoge predčasno odpustili ali pa so sami zapustili službo in se predčasno upokojili. Stopnja odpovedi se je leta 2020 zaradi negotovosti upočasnila, saj so delavci v večjem številu vztrajali pri svojih delovnih mestih. Ta premor je bil kratkotrajen. Leta 2021, ko so bili poslani čeki za spodbude in se je negotovost nekoliko zmanjšala, je delo zapustilo rekordno število delavcev, kar je povzročilo tako imenovano veliko odpoved. Stopnja negotovosti zaposlitve, ki še naprej vpliva na porabo gospodinjstev, je pomembna za določitev efektivnosti gospodarskega okrevanja po koncu pandemije.
Keywords: pandemija covida-19, pričakovanje, zaposlovanje, Združene države Amerike
Published in DKUM: 09.09.2024; Views: 62; Downloads: 31
Full text (1,60 MB) |
5. Vpliv šoka covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trgNuša Sluga, 2024, undergraduate thesis Abstract: V začetku leta 2020 so številne države razglasile izredne razmere, 11. marca 2020 pa je Svetovna zdravstvena organizacija (ang. World Health Organisation, v nadaljevanju WHO) razglasila pandemijo zaradi koronavirusne bolezni covid-19, ki se je konec leta 2019 pojavila v Vuhanu na Kitajskem in se bliskovito razširila na vse celine. Zdravstveni sistem se je soočal z iskanjem načinov testiranja, razvojem cepiva in načinov zdravljenja bolezni, vlade pa so se soočale z iskanjem možnosti za preprečevanje širjenja bolezni in podpore zdravstvenemu sistemu ter gospodarstvu.
V delu diplomskega projekta smo raziskovali vpliv pandemije covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trg ter ugotovili, da je pandemija covida-19 negativno vplivala tako na ameriško gospodarstvo kot na ameriški finančni trg. Prišlo je do obsežnih odpuščanj, zaradi ukrepov, ki so jih sprejele države. Ti ukrepi so bili začasno prenehanje delovanja podjetji, proizvodnje, storitev, ipd. To je vodilo najprej v recesijo, nato pa v najvišjo inflacijo v maju 2020 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA). Ameriško gospodarstvo je utrpelo najvišji letni upad bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju BDP) po letu 1946, indeksi negotovosti so se zvišali in povzročili zmanjšano potrošnjo prebivalstva in podjetij. Tudi finančni trg je doživel šok, saj so borzni indeksi zelo hitro in rekordno padli. Ukrepi Ameriške centralne banke so vplivali na ponovno rast borznih indeksov, vsak naslednjii val oziroma izbruh pandemije covida-19 pa je povzročil hitrejše okrevanje.
V delu diplomskega projekta smo testirali dve hipotezi in sicer, da je šok covida-19 negativno vplival na ameriško gospodarstvo in da je šok covida-19 negativno vplival na ameriški finančni trg. Obe hipotezi smo potrdili, saj smo ugotovili, da je pandemija negativno vplivala na zaupanje in negotovost med proizvajalci in potrošniki, posledično so rastli indeksi negotovosti, padel je BDP kot posledica upada zasebne in državne potrošnje. Preverjali smo tudi indekse S&P 500, indeks Dow Jones (angleško Dow Jones Industrial Average, v nadaljevanju DJIA) in Nasdaq-100 ter ugotovili, da so največji upad doživeli na začetku pandemije, najverjetneje zaradi povečane skrbi za zdravje in zmanjšanje gospodarske aktivnosti ter črnogledih napovedi. Vsi nadaljnji vali pandemije so na finančne trge vplivali manj, okrevanje pa je bilo hitrejše.
Oblikovalcem politike smo predlagali reformiranje na področju pravočasnega prepoznavanja, preprečevanja in odzivanja na nove izredne situacije, kar bi prispevalo k zmanjšanju negativnih vplivov na zdravstveni in gospodarski sistem.
Keywords: Pandemija, covid-19, finančni trgi, gospodarstvo, ameriško gospodarstvo, ameriški finančni trg, SARS-CoV-2.
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 113; Downloads: 6
Full text (558,68 KB) |
6. Tradicionalni in družbeni mediji v času pandemije kovidaAja Jesenik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je teoretična in empirična raziskava o tradicionalnih in družbenih medijih v času pandemije covid. Diplomsko delo predstavlja vpliv pandemije covid na delovanje tradicionalnih in družbenih medijev. Teoretični del temelji na predstavitvi razumevanja družbenih in tradicionalnih medijev, virusa in pandemije covid. Pričakovano je bilo, da je pandemija covid močno vplivala na način delovanja medijev, zato je bilo raziskano, kako so se morali mediji prilagoditi, da so lahko ostali na trgu. Predstavljene so spremembe, ki so jih morebiti uvedli, če so jih uvedli. V praktičnem delu je predstavljen intervju s petimi predstavniki slovenskih medijskih hiš. Ugotovljeno je bilo, da so se medijske hiše prilagodile glede na pogoje, ki jih je uvedla Vlada Republike Slovenije. Po zaključeni pandemiji se je delovanje medijev vrnilo v prvotno stanje. Mediji se prilagajajo in razvijajo glede na trg. Pandemija covid ni imela tako velikega vpliva na medije, kot je bilo predvidevano, je pa pripomogla k hitrejšemu razvoju medijev.
Keywords: tradicionalni mediji, družbeni mediji, pandemija covid, vpliv pandemije, spremembe
Published in DKUM: 08.08.2024; Views: 196; Downloads: 18
Full text (2,12 MB) |
7. COVID-19 and social distancing : ǂa ǂcross-cultural study of interpersonal distance preferences and touch behaviors before and during the pandemicIlona Croy, Andreja Avsec, Tina Kavčič, Bojan Musil, Nejc Plohl, Gaja Zager Kocjan, Maja Zupančič, 2024, original scientific article Abstract: The COVID-19 pandemic has led to the introduction of unprecedented safety measures, one of them being physical distancing recommendations. Here, we assessed whether the pandemic has led to long-term effects on two important physical distancing aspects, namely interpersonal distance preferences and interpersonal touch behaviors. We analyzed nearly 14,000 individual cases from two large, cross-cultural surveys – the first conducted 2 years prior to the pandemic and the second during a relatively stable period of a decreased infection rate in May-June 2021. Preferred interpersonal distances increased by 54% globally during the COVID-19 pandemic. This increase was observable across all types of relationships, all countries, and was more pronounced in individuals with higher self-reported vulnerability to diseases. Unexpectedly, participants reported a higher incidence of interpersonal touch behaviors during than before the pandemic. We discuss our results in the context of prosocial and self-protection motivations that potentially promote different social behaviors.
Keywords: neverbalna komunikacija, preference glede medosebne razdalje, medosebni dotiki, pandemija, kovid, COVID-19, fizična distanca, medkulturna psihologija, coronavirus, nonverbal communication, interpersonal distance preferences, interpersonal touch behaviour, cross-cultural psychology, physical distancing
Published in DKUM: 02.08.2024; Views: 89; Downloads: 4
 Link to full text |
8. Zdravstvena oskrba pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2 na daljavo v času pandemije covida-19Amina Mušić, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Sladkorna bolezen tipa 2 je kronično presnovno obolenje, za katero je značilno propadanje celic trebušne slinavke. Pandemija covida-19, ki se je pojavila decembra leta 2019, je sprožila velike spremembe v zagotavljanju oskrbe, saj je mnoge zdravstvene sisteme prisilila, da so poiskali alternativne pristope za oskrbo pacientov s kroničnimi obolenji. Namen našega zaključnega dela je ugotoviti vpliv zdravljenja na daljavo na paciente s sladkorno boleznijo tipa 2 ter na vodenje njihove bolezni in njihovo zdravstveno stanje.
Metode: Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Cochrane Library in CINAHL Ultimate/Medeline. Iskanje in izbiro virov smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Oceno moči dokazov smo izvedli s pomočjo hierarhije dokazov po Polit & Beck (2021). Članke smo prikazali s pomočjo evalvacijske in sintezne tabele.
Rezultati: Od 633 pridobljenih člankov smo jih v analizo vključili 11. Pomemben rezultat je prilagoditi zdravstveno oskrbo in preprečiti zaplete pri sladkorni bolezni tipa 2 s samooskrbo na domu. Negativni odzivi so bili nelagodje, zaskrbljenost in stres, strah pred okužbo. Zaradi pandemije covida-19, lahko slab nadzor sladkorne bolezni postane vzrok dolgotrajne hiperglikemije ter kroničnih zapletov in življenjsko nevarnih okužb.
Razprava in zaključek: Zaradi pandemije covida-19 je treba prilagoditi zdravstveno oskrbo pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2. Z načinom telemedicine je zagotovljeno zdravstveno varstvo, ki temelji na telekomunikaciji in omogoča izmenjavo informacij, izobraževanje, spremljanje ter posvetovanje med zdravstvenimi delavci in pacienti.
Keywords: pacient, sladkorna bolezen tipa 2, pandemija covida-19, telezdravstveno varstvo, telekomunikacija
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 116; Downloads: 21
Full text (1,18 MB) |
9. Uporaba IKT na razredni stopnji v Sloveniji in na Hrvaškem pred pandemijo in po njej : magistrsko deloAntonija Đura Plemeniti, 2024, master's thesis Abstract: Brez vključevanja komunikacijskih in informacijskih tehnologij (IKT) v pouk si sodobnega pouka in učenja ne moremo predstavljati. Pomembnost poznavanja IKT se je dodobra pokazala leta 2020, ko so številne osnovne šole zaradi širjenja pandemije SARS-CoV-2 zaprle svoja vrata in so učitelji pouk bili prisiljeni izvajati preko spleta. Glavni namen magistrskega dela je bil dobiti vpogled v orodja in uporabo IKT pred in po zaprtju šol zaradi pandemije ter v stanje po ponovnem prehodu na tradicionalni način poučevanja pri učiteljih razrednega pouka v slovenskih in hrvaških osnovnih šolah. Okolje raziskave je bilo ruralno. Rezultati so pokazali, da so se usposobljenost učiteljev, pogostost uporabe IKT in opremljenost šol s tehnično opremo po pandemiji izboljšale. Anketirani učitelji so lastno usposobljenost uporabe IKT po pandemiji ocenili z višjo oceno kot pred njo.
Pred pandemijo so anketirani učitelji IKT najpogosteje uporabljali za motivacijo učencev, nato za uresničevanje ciljev učnega načrta, za doseganje boljših rezultatov pri učencih in zaradi želje učencev. Po pandemiji pa anketirani učitelji IKT v prvi vrsti uporabljajo za uresničevanje ciljev učnega načrta, nato za motivacijo učencev, sledita pa še doseganje boljših rezultatov pri učencih in nadzor nad učenci. Ugotavljamo, da je najpogostejše sredstvo komuniciranja elektronska pošta. Pogostost vključevanja mobilnega telefona pri pouku pa se je po pandemiji zvišala.
Keywords: IKT, razredna stopnja, Slovenija, Hrvaška, pandemija
Published in DKUM: 15.05.2024; Views: 265; Downloads: 21
Full text (1,74 MB) |
10. Generacijske razlike v podjetniškem vedenju po pandemiji covid-19 v slovenijiPia Dobršek, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje razlik v podjetniškem vedenju med generacijami podjetnikov v Sloveniji, še posebej v obdobju po pandemiji COVID-19. Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike v podjetniškem vedenju med generacijami, ki vplivajo na prilagajanje tržnim razmeram po pandemiji. Poudarek je na spoznavanju edinstvenih pristopov, ki jih vsaka generacija prinaša, oblikovanih glede na izkušnje, vzgojo in sociokulturne kontekste. Kljub razlikam v pristopih se raznolikost generacijskih perspektiv lahko izkaže za gonilno silo inovativnosti ter konkurenčnosti.
Raziskava izpostavlja pomembnost razumevanja generacijskih razlik pri razvoju strategij za spodbujanje podjetništva v Sloveniji. Pandemija COVID-19 je predstavljala izzive, a so se slovenska podjetja uspela prilagoditi novim razmeram, izboljšati digitalne ponudbe in raziskati nove trge. Generacijske razlike so se izkazale kot izziv, zato so prilagoditve programov in politik nujne.
Vpliv generacijskega podjetniškega vedenja na razvoj podjetniških projektov po pandemiji kaže, da lahko različne generacije prispevajo k inovacijam, stabilnosti in dolgoročni rasti. Izobraževanje ima ključno vlogo pri razvoju podjetniških kompetenc generacij podjetnikov, pri čemer so prilagojene strategije in dostopnost ključnega pomena. Nenehna potreba po učenju in prilagajanju novim trendom izpostavlja ključne elemente za uspešno podjetništvo v Sloveniji. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju generacijskih dinamik ter omogoča razvoj ciljno usmerjenih strategij in politik za spodbujanje podjetništva, ki lahko okrepijo konkurenčnost in odpornost slovenskega gospodarstva, ključnega pomena za trajnostno gospodarsko rast države.
Keywords: podjetništvo, generacije, pandemija COVID-19, prilagodljivost in inovativnost, rast in razvoj podjetništva v Sloveniji
Published in DKUM: 14.05.2024; Views: 312; Downloads: 54
Full text (1,71 MB) |
