Search the digital library catalog

Abstract: Teoretično izhodišče: Kronična ledvična bolezen je odpovedovanje delovanja ledvic, ki lahko napreduje v končno ledvično odpoved. Paliativna oskrba je usmerjena predvsem v oskrbo pacientov z napredovalno kronično boleznijo. Obravnava vse človeške potrebe in temelji na timskem pristopu ter dobri koordinaciji med izvajalci. Metodologija: Izvedli smo pregled in analizo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah COBISS, PubMed, ScienceDirect in CINAHL s pomočjo ključnih besed v angleškem jeziku. Sam potek iskanja člankov smo predstavili v PRISMA diagramu. V analizo smo vključili 11 člankov, ki smo jih razdelili v dve kategoriji: vloga medicinske sestre pri paliativnem pacientu s končno ledvično odpovedjo in intervencije medicinske sestre pri paliativnem pacientu s končno ledvično odpovedjo. Rezultati: Ugotovili smo, da medicinska sestra za izvajanje paliativne oskrbe potrebuje znanje, strokovnost in čas. Intervencije, ki jih izvaja medicinska sestra pri pacientu, zajemajo obvladovanje, nadzor in zmanjševanje simptomov, bolečine, ustrezno komunikacijo, nudenje čustvene podpore tako pacientu kot družinskim članom. Razprava in sklep: Medicinska sestra mora pri pacientu opazovati simptome in jih ustrezno obvladovati oziroma zmanjševati. S pacientom se mora pogovoriti in odkriti njihove želje ob smrti. V obravnavo mora vključiti njegove družinske člane. Za paliativno oskrbo mora imeti medicinska sestra veliko znanja o bolezni ter paliativni oskrbi, ki pa mora biti za vsakega posameznika vnaprej skrbno načrtovana.
Keywords: Paliativa, medicinska sestra, ledvične bolezni.
Published in DKUM: 22.11.2021; Views: 1382; Downloads: 132
Full text (595,11 KB)

Abstract: Izhodišča: Odločanja v paliativni oskrbi ne sprožajo zgolj burnih medijskih reakcij, ampak so tudi nenehen vir pravnih in etičnih dilem zdravstvenega osebja, ki jo izvaja. Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi bolnika ob koncu življenja v intenzivni medicini so dobra podlaga za delovanje. Pravna ureditev področja paliativne oskrbe pa je v Sloveniji še vedno površna – ni sistemska, paliativna oskrba ni umeščena v ustrezne pravne dokumente. Namen: Ugotoviti, kakšna sta med zaposlenimi v zdravstveni negi poznavanje in raba zakonodaje in etičnih načel, ki se nanašajo na izvajanje paliativne oskrbe in kako ukrepajo ob prepoznavi etičnih in pravnih dilem pri delu s paliativnimi pacienti. Raziskovalna metodologija: Za pregled literature smo uporabili deskriptivno metodo. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, instrument za pridobitev podatkov je bil strukturiran anketni vprašalnik z 22 vprašanji. Rezultati so bili statistično ovrednoteni s programoma Microsoft Excel in SPSS 20.0. Rezultati: Raziskava kaže, da približno polovica udeležencev pozna ukrepe v primeru soočenja s pravnimi in etičnimi dilemami (49,4 %). Glede na izide smo ovrgli tudi predpostavko, da stopnja izobrazbe zaposlenih v zdravstveni negi vpliva na ukrepanje ob pojavu pravnih in etičnih dilem. Anketirani si želijo sprememb in izpopolnitev pravic pacientov, obravnavanih v paliativni oskrbi (75,6 %), ugotavljajo, da je nujno potrebna tudi sprememba glede doslednosti pri udejanjanju teh pravic v klinični praksi (84,9 %). Nazadnje smo preverjali, ali prihaja do razlik v prepoznavanju etičnih dilem in ukrepanju v primeru le-teh, med zaposlenimi v zdravstveni negi na internističnih in kirurških oddelkih Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Razhajanja so deloma prisotna. Diskusija in zaključek: Raziskava, ki smo jo izvedli, potrjuje in znova opominja na dejstvo, da je paliativna oskrba v Sloveniji pravno še vedno preskopo obravnavana. Kaže se tudi, da so zaposleni v zdravstveni negi nezadostno izobraženi in usposobljeni za izvajanje paliativne oskrbe. Pravne in etične dileme, ki se posledično pojavljajo, predstavljajo veliko breme izvajalcev paliativne oskrbe, škodo pa posledično trpijo pacienti in njihovi svojci.
Keywords: paliativa, zakonodaja, pravice pacienta, etična priporočila, zdravstvena nega
Published in DKUM: 15.11.2018; Views: 3945; Downloads: 848
Full text (1,73 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Podhranjenost predstavlja vse večji problem. Opaža se v različnih starostnih skupinah. Pomanjkanje hranil in pomembnih mikroelementov vpliva na osnovne fiziološke procese in posledično privede do poslabšanja bolezenskega stanja. Namen raziskave je bil ugotoviti prehransko ogroženost pri paliativnih bolnikih. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivni metodi dela, in sicer metodo deskripcije in metodo kompilacije. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anonimni standardizirani anketni vprašalnik »Mini Nutritional Assessment (MNA)« oziroma v prevodu»Mini prehranska anamneza« (www.mna-elderly.com), ki je bil sestavljen iz dveh delov. Za vključitev v raziskavo smo prepoznali 40 paliativnih bolnikov. Iz medicinske dokumentacije smo pridobili potrebne podatke laboratorijskih preiskav za hemoglobin, kalij, natrij in holesterol, ter jih primerjali z orientacijskimi vrednostmi. Za predstavitev smo uporabili opisno statistiko. Za potrditev oziroma ovržbo postavljenih hipotez smo uporabili eksaktni binomski statistični test, ker je bil testiran manjši vzorec. Rezultati: V raziskavi smo s statistično analizo podatkov ugotovili, da je večina anketirancev, to je 54,3%, podhranjenih, 31,4% kaže tveganje podhranjenosti in 14,3% ima normalno prehranjenost. Iz analize rezultatov drugega dela anketnega vprašalnika sledi ocena prehranjenosti, ki kaže, da je večina anketirancev (63%) podhranjenih, pri 28% se kaže tveganje podhranjenosti in le pri 9% je normalna prehranjenost. Iz statistične obdelave podatkov izhaja, da znaša vrednost signifikance < 0,000 (p < 0,05). V drugem delu raziskave smo izvedli laboratorijske preiskave za hemoglobin, kalij, natrij in holesterol. S statistično analizo podatkov smo ugotovili, da povezava med prehranskim statusom in parametri laboratorijskih preiskav pri paliativnih bolnikih na področju hemoglobina, kalija, natrija in holesterola ne obstaja. Sklep:Več kot polovica paliativnih bolnikov je ob sprejemu v bolnišnico podhranjenih. Potrebna je skrb za prehrano bolnika, individualna obravnava in izvajanje prehranske podpore. Povezava med prehranskim statusom in parametri laboratorijskih preiskav ni bila dokazana. Na tem področju je še potrebno narediti dodatne raziskave.
Keywords: paliativa, paliativni bolnik, kaheksija, prehranski status, medicinska sestra
Published in DKUM: 04.06.2018; Views: 2398; Downloads: 228
Full text (1,50 MB)