| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Paliativna oskrba pacienta s končno ledvično odpovedjo
Tjaša Emeršič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Kronična ledvična bolezen je odpovedovanje delovanja ledvic, ki lahko napreduje v končno ledvično odpoved. Paliativna oskrba je usmerjena predvsem v oskrbo pacientov z napredovalno kronično boleznijo. Obravnava vse človeške potrebe in temelji na timskem pristopu ter dobri koordinaciji med izvajalci. Metodologija: Izvedli smo pregled in analizo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah COBISS, PubMed, ScienceDirect in CINAHL s pomočjo ključnih besed v angleškem jeziku. Sam potek iskanja člankov smo predstavili v PRISMA diagramu. V analizo smo vključili 11 člankov, ki smo jih razdelili v dve kategoriji: vloga medicinske sestre pri paliativnem pacientu s končno ledvično odpovedjo in intervencije medicinske sestre pri paliativnem pacientu s končno ledvično odpovedjo. Rezultati: Ugotovili smo, da medicinska sestra za izvajanje paliativne oskrbe potrebuje znanje, strokovnost in čas. Intervencije, ki jih izvaja medicinska sestra pri pacientu, zajemajo obvladovanje, nadzor in zmanjševanje simptomov, bolečine, ustrezno komunikacijo, nudenje čustvene podpore tako pacientu kot družinskim članom. Razprava in sklep: Medicinska sestra mora pri pacientu opazovati simptome in jih ustrezno obvladovati oziroma zmanjševati. S pacientom se mora pogovoriti in odkriti njihove želje ob smrti. V obravnavo mora vključiti njegove družinske člane. Za paliativno oskrbo mora imeti medicinska sestra veliko znanja o bolezni ter paliativni oskrbi, ki pa mora biti za vsakega posameznika vnaprej skrbno načrtovana.
Keywords: Paliativa, medicinska sestra, ledvične bolezni.
Published in DKUM: 22.11.2021; Views: 292; Downloads: 69
.pdf Full text (595,11 KB)

2.
PALIATIVNA OSKRBA STAROSTNIKOV Z DEMENCO V INSTITUCIONALNEM VARSTVU
Marija Božnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Paliativna oskrba je namenjena obravnavi pacientov z neozdravljivo napredovalo boleznijo s ciljem izboljšati in vzdrževati ustrezno kakovost življenja umirajočega. Namen diplomskega dela je bil s pregledom literature predstaviti značilnosti paliativne oskrbe starostnikov z demenco v domovih za ostarele. Raziskovalne metode: opravili smo sistematični pregled literature. Vire smo pridobili iz podatkovnih baz CINAHL in Medline. Iskanje smo izvedli s kombinacijami ključnih besed: paliativna oskrba, demenca, zdravstvena nega, medicinska sestra, dom starostnikov v angleškem jeziku in Boolovima operatorjema AND oz. OR. V analizo smo vključili najnovejše vire, in sicer objavljene med letoma 2009 in 2019 ter iz 1121 zadetkov iskanja z vključitvenimi kriteriji izluščili 13 virov, ki so vključeni v končni pregled. Rezultati: v okviru vsebinske analize smo razvili tri teme: paliativna oskrba starostnikov z demenco v domovih za starostnike; obstoječe intervencije paliativne oskrbe starostnikov z demenco v domovih za starostnike; pomembni elementi paliativne oskrbe pri starostniku z demenco. Diskusija in zaključek: paliativna oskrba z demenco je še vedno slabo raziskano področje. Za nedostopnost paliativne oskrbe v domovih za ostarele je krivo premalo izobraženo zdravstveno osebje s področja paliativne zdravstvene nege. Posledica tega pa je neprepoznavanje ali prepozno prepoznavanje potrebe po vključitvi paliativne oskrbe pri starostniku. Obstaja premalo specializiranih timov, pomanjkanje strokovnih smernic za II izvajanje ter premalo ustrezne dokumentacije za vodenje bolnikov v paliativni oskrbi. Potrebne bi bile dodatne raziskave o učinkovitosti celostne paliativne oskrbe, in sicer o izidu ukrepov in o vplivu na skrbnike in družine.
Keywords: obravnava pacientov, domovi za ostarele, paliativa, zmanjšanje umskih sposobnosti
Published in DKUM: 03.12.2020; Views: 765; Downloads: 197
.pdf Full text (506,36 KB)

3.
Pravne in etične dileme v paliativni oskrbi
Tanja Hovnik Markota, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Odločanja v paliativni oskrbi ne sprožajo zgolj burnih medijskih reakcij, ampak so tudi nenehen vir pravnih in etičnih dilem zdravstvenega osebja, ki jo izvaja. Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi bolnika ob koncu življenja v intenzivni medicini so dobra podlaga za delovanje. Pravna ureditev področja paliativne oskrbe pa je v Sloveniji še vedno površna – ni sistemska, paliativna oskrba ni umeščena v ustrezne pravne dokumente. Namen: Ugotoviti, kakšna sta med zaposlenimi v zdravstveni negi poznavanje in raba zakonodaje in etičnih načel, ki se nanašajo na izvajanje paliativne oskrbe in kako ukrepajo ob prepoznavi etičnih in pravnih dilem pri delu s paliativnimi pacienti. Raziskovalna metodologija: Za pregled literature smo uporabili deskriptivno metodo. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, instrument za pridobitev podatkov je bil strukturiran anketni vprašalnik z 22 vprašanji. Rezultati so bili statistično ovrednoteni s programoma Microsoft Excel in SPSS 20.0. Rezultati: Raziskava kaže, da približno polovica udeležencev pozna ukrepe v primeru soočenja s pravnimi in etičnimi dilemami (49,4 %). Glede na izide smo ovrgli tudi predpostavko, da stopnja izobrazbe zaposlenih v zdravstveni negi vpliva na ukrepanje ob pojavu pravnih in etičnih dilem. Anketirani si želijo sprememb in izpopolnitev pravic pacientov, obravnavanih v paliativni oskrbi (75,6 %), ugotavljajo, da je nujno potrebna tudi sprememba glede doslednosti pri udejanjanju teh pravic v klinični praksi (84,9 %). Nazadnje smo preverjali, ali prihaja do razlik v prepoznavanju etičnih dilem in ukrepanju v primeru le-teh, med zaposlenimi v zdravstveni negi na internističnih in kirurških oddelkih Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Razhajanja so deloma prisotna. Diskusija in zaključek: Raziskava, ki smo jo izvedli, potrjuje in znova opominja na dejstvo, da je paliativna oskrba v Sloveniji pravno še vedno preskopo obravnavana. Kaže se tudi, da so zaposleni v zdravstveni negi nezadostno izobraženi in usposobljeni za izvajanje paliativne oskrbe. Pravne in etične dileme, ki se posledično pojavljajo, predstavljajo veliko breme izvajalcev paliativne oskrbe, škodo pa posledično trpijo pacienti in njihovi svojci.
Keywords: paliativa, zakonodaja, pravice pacienta, etična priporočila, zdravstvena nega
Published in DKUM: 15.11.2018; Views: 1944; Downloads: 543
.pdf Full text (1,73 MB)

4.
Poznavanje paliativne oskrbe pacienta z duševno motnjo med študenti zdravstvene nege
Aleš Leb, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Paliativna oskrba je bistvenega pomena za paciente z neozdravljivo boleznijo in njihove svojce. Kadar pa se pojavi potreba po paliativni oskrbi pri pacientu z duševno motnjo, je potrebno zaradi specifičnosti bolezni takemu pacientu nameniti še posebno pozornost. Namen diplomskega dela je raziskati poznavanje paliativne oskrbe pacienta z duševno motnjo med študenti zdravstvene nege.
Keywords: paliativa, zdravstvena nega, medicinska sestra, motnje v duševnem zdravju, znanje.
Published in DKUM: 20.08.2018; Views: 1106; Downloads: 177
.pdf Full text (2,53 MB)

5.
Prehranski status paliativnega bolnika
Marija Flisar, 2018, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Podhranjenost predstavlja vse večji problem. Opaža se v različnih starostnih skupinah. Pomanjkanje hranil in pomembnih mikroelementov vpliva na osnovne fiziološke procese in posledično privede do poslabšanja bolezenskega stanja. Namen raziskave je bil ugotoviti prehransko ogroženost pri paliativnih bolnikih. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivni metodi dela, in sicer metodo deskripcije in metodo kompilacije. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anonimni standardizirani anketni vprašalnik »Mini Nutritional Assessment (MNA)« oziroma v prevodu»Mini prehranska anamneza« (www.mna-elderly.com), ki je bil sestavljen iz dveh delov. Za vključitev v raziskavo smo prepoznali 40 paliativnih bolnikov. Iz medicinske dokumentacije smo pridobili potrebne podatke laboratorijskih preiskav za hemoglobin, kalij, natrij in holesterol, ter jih primerjali z orientacijskimi vrednostmi. Za predstavitev smo uporabili opisno statistiko. Za potrditev oziroma ovržbo postavljenih hipotez smo uporabili eksaktni binomski statistični test, ker je bil testiran manjši vzorec. Rezultati: V raziskavi smo s statistično analizo podatkov ugotovili, da je večina anketirancev, to je 54,3%, podhranjenih, 31,4% kaže tveganje podhranjenosti in 14,3% ima normalno prehranjenost. Iz analize rezultatov drugega dela anketnega vprašalnika sledi ocena prehranjenosti, ki kaže, da je večina anketirancev (63%) podhranjenih, pri 28% se kaže tveganje podhranjenosti in le pri 9% je normalna prehranjenost. Iz statistične obdelave podatkov izhaja, da znaša vrednost signifikance < 0,000 (p < 0,05). V drugem delu raziskave smo izvedli laboratorijske preiskave za hemoglobin, kalij, natrij in holesterol. S statistično analizo podatkov smo ugotovili, da povezava med prehranskim statusom in parametri laboratorijskih preiskav pri paliativnih bolnikih na področju hemoglobina, kalija, natrija in holesterola ne obstaja. Sklep:Več kot polovica paliativnih bolnikov je ob sprejemu v bolnišnico podhranjenih. Potrebna je skrb za prehrano bolnika, individualna obravnava in izvajanje prehranske podpore. Povezava med prehranskim statusom in parametri laboratorijskih preiskav ni bila dokazana. Na tem področju je še potrebno narediti dodatne raziskave.
Keywords: paliativa, paliativni bolnik, kaheksija, prehranski status, medicinska sestra
Published in DKUM: 04.06.2018; Views: 1082; Downloads: 143
.pdf Full text (1,50 MB)

6.
Paliativna oskrba v domovih za starejše v Sloveniji
Simona Patru, 2017, master's thesis

Abstract: Izhodišče: Širša javnost in tudi zdravstveni delavci nimajo dovolj znanja o paliativni oskrbi. Zato bi bilo nujno potrebno paliativno oskrbo postaviti na prvo mesto in spodbujati njeno načrtno vpeljavo v vseh zdravstvenih ustanovah. Namen: Namen raziskave je bil proučiti paliativno oskrbo in raziskati, kako je dejansko organizirana v socialnovarstvenem zavodu in v kolikšni meri so zavodi pripravljeni imeti paliativni tim, v njem sodelovati ter delati po načelih paliativne oskrbe. Metodologija: Naloga temelji na kvantitativni metodologiji in deskriptivni metodi pregleda literature. Najpomembnejši instrument zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo prikazali v obliki grafov in preglednic in jih obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel 2010 in s statističnim programom SPSS 20.0. Rezultati: Raziskava je pokazala, da več kot 80 % vprašanih pravi, da vedno oziroma občasno izvajajo paliativno oskrbo pri stanovalcih, ki trpijo zaradi hude bolečine in pri umirajočih, kljub temu, da nimajo tima strokovnjakov. Znanje zdravstvenih delavcev o paliativi je najbolj pomanjkljivo na področju komunikacije s svojci in pri prepoznavanju simptomov. V večini vključujejo svojce v paliativno obravnavo, toda zdravniki večinoma niso prisotni oziroma so prisotni v izjemnih primerih. Sklep: Celostna paliativna oskrba pomeni zaobjeti in slišati človeka v njegovih telesnih, duhovnih, socialnih in psihičnih stiskah. Cilj paliativne oskrbe bolnika je, da se mu omogoči najboljša možna kakovost življenja in da se mu olajšajo težave procesa umiranja. Za doseganje ciljev je pomembna vključitev bolnika v zgodno paliativno obravnavo in seznanjenje bolnika s potekom bolezni in načinom zdravljenja.
Keywords: Paliativa, bolnik, komunikacija, etika, duhovna oskrba, logoterapija
Published in DKUM: 18.10.2017; Views: 2991; Downloads: 613
.pdf Full text (1,48 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica