| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
KITAJSKA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA
Aleks Berlič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Avtomobilska industrija velja za eno izmed najpomembnejših globalnih gospodarskih panog. Gre za zelo tehnološko intenzivno panogo, ki za nemoteno delovanje povezuje številne druge industrije kot na primer, kemijsko, jeklarsko, elektro-računalniško, naftno in druge. Najmočnejši avtomobilski proizvajalci so do nedavnega prihajali iz Nemčije in Združenih držav Amerike. Razmerje moči je spremenila nedavna gospodarska kriza. Recesija je na rob bankrota spravila številne velike avtomobilske proizvajalce ter njihove dobavitelje. Prav v času gospodarske krize je Kitajska prvič prehitela ameriško avtomobilsko industrijo in tako postala največji svetovni avtomobilski trg. Gospodarska kriza je močneje vplivala na razvite države zahodnega sveta, medtem ko države v razvoju, krize niso čutile tako močno, kar se je poznalo tudi v avtomobilski industriji. Pri preučevanju avtomobilske industrije naletimo na fenomen t.i. badge engineeringa. Gre za koncept izdelovanja enakih vozil pod različnimi znamkami. Proizvajalci so ugotovili, da lahko z nakupom licence modelov drugih proizvajalcev privarčujejo nepotrebne stroške razvijanja prototipov lastnih unikatnih modelov. Koncept badge engineeringa si lahko privoščijo le proizvajalci avtomobilov nižjega in pogojno srednjega razreda. Kitajsko avtomobilsko industrijo sta v moderni dobi zaznamovala dva pomembna dogodka. Leta 1994 je centralna kitajska oblast sprejela Zakon o avtomobilski industriji, sedem let po sprejetju zakona avtomobilsko industrijo zaznamuje še vstop Kitajske v svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Članstvo v WTO, je kitajski avtomobilski industriji doprineslo še tako potrebno konkurenčno prednost, večja konkurenca na tržišču je znižala cene produktov in prisilila kitajska podjetja v izdelovanje tehnološko bol dovršenih produktov. Na kitajskem trgu vlada tudi močna konkurenca s strani tujih avtomobilskih proizvajalcev, ki so zaradi cenejše kitajske delovne sile in posledično zmanjševanja lastnih produkcijskih stroškov selili svoje proizvodne obrate na kitajsko. Ker kitajska zakonodaja preprečuje večinsko lastništvo tujih investitorjev, so le – ti ustanovili mešana podjetja. V nalogi so predstavljeni trije največji, FAW – Volkswagen Automotive Co., GMChina, Brilliance BMW.
Keywords: GLOBALNA GOSPODARSKA KRIZA, VELIKI TRIJE, TRŽNI DELEŽ, WTO, BADGE ENGINEERING, BRUTO DOMAČ PROIZVOD, IZVOZ, UVOZ, PRODAJA VOZIL, DRŽAVNA PORABA, DRŽAVE V RAZVOJU, FAW, DFM, BAW, CHERY, GEELY.
Published: 07.12.2012; Views: 2768; Downloads: 357
.pdf Full text (735,26 KB)

2.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA PRODAJO VOZIL V SLOVENIJI
Jože Kastrevc, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi smo z deduktivnim pristopom sprva predstavili razloge nastanka finančne krize. Temu sledi prikaz širitve pojava finančne krize in njenih (ne)posrednih posledic iz njenega »epicentra« v evropski in nenazadnje tudi v slovenski prostor. V tem kontekstu je osvetljena razširitev vpliva oziroma posledic finančne krize tako na evropsko kot tudi na slovensko gospodarstvo. Poudarek pa je na proučevanju vpliva finančne krize na prodajo vozil v Sloveniji. Diplomska naloga se nenazadnje nanaša tudi na različne načine reševanja krize v Evropi in v Sloveniji. Prav tako diplomsko delo ponuja pregled nekaterih smernic oziroma ukrepov za (o)krepitev slovenske avtomobilske industrije in trga v prihodnosti
Keywords: finančna kriza, avtomobilska industrija, prodaja vozil, ukrepi izboljšav, prihodnost slovenske avtomobilske industrije in trga
Published: 19.06.2015; Views: 836; Downloads: 49
.pdf Full text (969,81 KB)

3.
Vertikalni sporazumi na trgu motornih vozil
Iva Černezel, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so podrobno predstavljeni vertikalni sporazumi na trgu motornih vozil in njihovi učinki na konkurenco na notranjem trgu EU. Prikazan je razvoj na področju konkurenčnega prava, ki je botroval k omejitvam vertikalnih sporazumov, predvsem s poudarkom na modernem pristopu, razglašenim s sprejetjem Uredbe št. 2790/1999. Temu je v novelirani obliki sledila Uredba št. 330/2010, ki velja še danes. Predstavljena je uporaba člena 101 PDEU na vertikalne sporazume, zlasti uporaba člena 101 (1) PDEU v povezavi s členom 101 (3) PDEU. Uredba št. 330/2010 obsega skupinske izjeme, ki jih lahko koristijo vertikalni sporazumi in usklajena ravnanja, kadar bi ti sicer zapadli pod domet člena 101 (1) PDEU in s tem omejevali konkurenco na notranjem trgu. Prikazani so pogoji, pod katerimi vertikalni sporazum, kljub določenim omejitvam, ne bo zapadel pod člen 101 (1) PDEU, ampak pod člen 101 (3) PDEU. V magistrskem delu je predstavljena pomembnejša sodna praksa na področju konkurenčnega prava, ki se nanaša na prodajo motornih vozil, vzdrževanje in preprodajo rezervnih delov za motorna vozila, skozi katero se problematika, ki je značilna za sektor motornih vozil, najbolj odraža. Izpostavljena je potrošnikova korist, ki je velik problem še posebej zaradi dejstva, da ta najbolj neposredno vpliva na povprečnega evropskega potrošnika, ki mu ob nakupu motornega vozila stroški njegovega vzdrževanja pomenijo veliko finančno breme. Ravno zato sporazum, ki ima protikonkurenčne učinke in kot tak ne prinaša potrošnikove koristi v zadostni meri, ne more biti deležen posebnih ugodnosti kot vertikalni sporazum, ki jo. Opredeljeno je postopanje tako organov EU kot nacionalnih organov, saj bo, kadar gre za vertikalni sporazum, ki bi lahko imel omejevalne učinke na znaten del trga EU, za postopke zoper podjetja, ki so takšen sporazum sklenila, pristojna Komisija. Na nacionalni ravni, kjer sporazum ne bo imel znatnega vpliva na trgovino med državami članicami, ampak zgolj na trg znotraj ene države članice, bo pristojen nacionalni organ, ki je pri nas Agencija za varstvo konkurence. Predstavljeno je tudi delovanje Agencije za varstvo konkurence skupaj z nacionalnimi primeri, ki jih je na zadevnem področju vertikalnih sporazumov v sektorju motornih vozil do sedaj obravnavala. Skozi analizo vertikalnih sporazumov na trgu je avtorica v magistrskem delu ugotovila, da vse oblike vertikalnih sporazumov na trgu motornih niso skladne s členom 101 (3), kot tudi, da uporaba splošne Uredbe št. 330/2010 ni vedno primerna za uporabo v določenih sektorjih, zlasti kadar so, kot je to sektor motornih vozil, ti podvrženi še posebni ureditvi v posamični (sektorski) uredbi.
Keywords: konkurenca, selektivna distribucija, prodaja vozil, vzdrževanje vozil, potrošnikova korist
Published: 14.02.2020; Views: 327; Downloads: 77
.pdf Full text (592,19 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica