Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Kakovost zraka je ključnega pomena za zdravje ljudi povsod po svetu. Obremenitve onesnaženosti zraka vplivajo tudi na poslabšanje zdravstvenega stanja predvsem v okoljih, kjer je vpliv industrializacije vse višji in se vozni park vedno veča. Namen zaključnega dela je raziskati povezave med onesnaženostjo zraka z delci PM10 in povečanim obiskom bolnikov v enem izmed urgentnih centrov v Sloveniji ter s tem ugotoviti vpliv na zdravje posameznikov. Metode: Pri pripravi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedli smo retrospektivno raziskavo, kjer smo pri teoretičnem delu uporabili opisno metodo dela. Raziskava je potekala v enem izmed urgentnih centrov v Sloveniji, kjer smo zbrali podatke tudi o vrednostih delcev PM10 iz štirih okoliških merilnih mest. Pridobljene podatke smo analizirali in obdelali z uporabo računalniškega programa IBM SPSS 22.0. Rezultati: Med pregledom in analizo podatkov nismo v nobeni izmed postavljenih hipotez opazili statistično pomembne razlike, ki bi dokazovala vpliv delcev PM10 na zdravje ljudi. Opažamo trend ob povišanih delcih PM10 povprečno več bolnikov na dan in več hospitalizacij, več smrti in več bolnikov z astmo. Ugotovili smo, da je bila povprečna vrednost delcev PM10 v letu 2020 in 2021 19,03 µg/m3. Razprava in zaključek: Signifikantnih razlik nismo ugotavljali. Ugotavljali nismo tudi večje obremenjenosti in izpostavljenosti prašnim delcem. Na opazovanem območju in času ugotavljamo 58 dni povišanih vrednosti PM10 z vključenim dvodnevnim zamikom. Minimalna dosežena vrednost PM10 je znašala 3,6 µg/m3, maksimalna pa 140,8 µg/m3.
Keywords: PM10 delci, onesnaževanje zraka, vpliv na zdravje, urgentni center, povečanje hospitalizacij
Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 242; Downloads: 56
Full text (1,29 MB)

Abstract: Uvod: Na preživetje bolnikov po zunajbolnišničnem srčnem zastoju vplivajo pristopni čas, etiologija srčnega zastoja, izvajanja TPO z uporabo AED, predhodna obolenja, onesnaženost ozračja ter izražena laktacidoza po vzpostavitvi spontane cirkulacije. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom literature. V empiričnem delu smo zbirali in analizirali podatke o zunaj bolnišničnem srčnem zastoju in preživetju pacientov, ki so doživeli zunajbolnišnični srčni zastoj ter bili oživljani na teritorialnem območju ene od predbolnišničnih enot NMP v Sloveniji, v letih 2018 in 2019. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili programsko orodje SPSS (IBM SPSS Statistics Version 25), numerične spremenljivke smo predstavili s povprečjem in standardnim odklonom. Za primerjavo dveh atributivnih spremenljivk smo uporabili Pearson Chi Square test, za primerjavo numerične in atributivne spremenljivke pa Mann Whitney test. Rezultati: V letih 2018 in 2019 je bilo obravnavanih 157 srčnih zastojev z oživljanjem. V 106 primerih (67%) so bili izvajani TPO pred prihodom ekipe NMP, v 8 primerih (5%) pa je bil uporabljen tudi AED. Vpričo očividcev je nastalo 77(49%) primerov srčnih zastojev. V tej skupini je bilo 62(80%) srčnih zastojev kardialne etiologije, 15(20%) pa nekardialnih. V 35(45%) primerih je prišlo do povrnitve spontane cirkulacije na terenu, do odpusta pa je preživelo 13(17%) pacientov. Sklep: Ugotovili smo statistično pomembne razlike v preživetju bolnikov s kardialno in nekardialno etiologijo. Dokazali smo tudi povezavo med izhodiščno vrednostjo laktata in acidoze ob sprejemu, na preživetje bolnikov po srčnem zastoju. Obstaja tudi statistično pomembna korelacija med vrednostjo delcev PM10 v ozračju in incidenco srčnega zastoja.
Keywords: srčni zastoj, preživetje, laktacidoza, prašni delci PM10
Published in DKUM: 03.05.2021; Views: 1124; Downloads: 198
Full text (967,36 KB)

Abstract: Onesnaženost zraka ima velik vpliv na zdravje in počutje ljudi, poleg tega vpliva tudi na ostale žive organizme. V preteklosti je za najbolj problematično onesnaževalo veljal žveplov dioksid, po uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla ter izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji v Sloveniji težav z njim nimamo več. Sedaj je pri nas najbolj pereč problem onesnaženost zraka z ozonom in delci PM$_{10}$. Članek analizira letne in dnevne režime delcev PM$_{10}$ v Mariboru, Ljubljani in Kopru v obdobju 2005–2014, interpretira linearni trend koncentracij delcev PM$_{10}$, primerja povprečne vrednosti delcev PM$_{10}$na vseh treh merilnih mestih in analizira primera dnevnih režimov ekstremno visokih koncentracij delcev PM$_{10}$, ki sta ju povzročila ognjemeta in uporaba zasebne pirotehnike.
Keywords: kakovost zraka, onesnaženost zraka, delci PM10, Maribor, Ljubljana, Koper
Published in DKUM: 17.04.2018; Views: 1945; Downloads: 138
Full text (655,14 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Namen naše raziskave je bil določanje okolju nevarnih organskih spojin adsorbiranih na prašne delce PM10. Vzorce smo odvzeli v skladu s standardom SIST EN 12341:2014. Po gravimetrijskem določanju delcev PM10 smo vzorce uporabili še za določitev kemične sestave in preučitev pomembnih sezonskih razlik v sestavi organskih snovi, ki jih vsebujejo delci PM10. V ta namen smo razvili analizno metodo za določevanje organskih spojin v ekstraktih vzorcev prašnih delcev PM10 s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo. S pomočjo kemometrijskih metod smo določili pomembne sezonske in lokacijske razlike sestave organskih spojin v zraku nad Mariborom. Določali smo sestavo spojin, ki označujejo onesnaženost in ugotavljali, katere spojine so antropogenega izvora. Ugotavljali smo, kako se sestava razlikuje glede na letni čas in odvzemno mesto vzorčenja. PM10 je frakcija respirabilnih prašnih delcev s premerom 10 μm ali manj. Suspendirani delci v zraku so naravnega (gozd, cvetni prah, padavine, neurja, vegetacija, vulkanski pepel...) ali antropogenega izvora (emisije industrije, prometa, sežig fosilnih goriv, biomase, kmetijstvo). Glede na izvor delce razdelimo na primarne in sekundarne. Primarni delci se sproščajo v ozračje direktno. Velik del organskih aerosolov v atmosferi je mogoče pripisati sekundarnim organskim aerosolom (SOA), ki nastajajo pri oksidaciji hlapnih organskih spojin (VOC) z atmosferskimi oksidanti kot so O3, OH• radikali in NO3• radikali. Fotokemični procesi vplivajo na kemično sestavo organskih spojin in njihove fizikalno-kemijske lastnosti kot so hlapnost, higroskopičnost ali kondenzacijsko aktivnost SOA spojin. Zakonsko predpisana 24-urna mejna koncentracija za delce PM10 je 50 μg/m3. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti PM10 so praviloma v zimskem letnem času. Povišana raven delcev PM10 je predvsem posledica lokalnih izpustov. Dve tretjini vseh izpustov delcev PM10 v Sloveniji je posledica kurjenja lesa gospodinjstev. Raziskovalno delo zaznave in določanja spojin organskih onesnaževal vključuje 120 standardno odvzetih vzorcev prašnih delcev (standard SIST EN 12341:2014) z uporabo nizko volumskega vzorčevalnika, ter analitsko določevanje s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo (GC/MS). Za določanje polarnih organskih spojin smo uporabili sililiranje kot kemijsko tehniko derivatizacije. Nabor organskih spojin v ekstraktih prašnih delcev PM10 vključuje maščobne kisline, n- in izo-alkane, ftalatne estre, siloksane, sterole, sladkorje, sladkorne alkohole, dikarboksilne kisline, spojine razgradnje lignina in lesnih smol, policiklične organske ogljikovodike, organske dušikove spojine ter produkte sekundarne oksidacije monoterpenskih spojin. S pomočjo kemijske karakterizacije smo določili sezonske in lokacijske razlike merilnih mest. Za proučevanje smo uporabili kemometrijske metode kot so korelacijska analiza, metoda glavnih osi, hierarhično razvrščanje, analiza variance (ANOVA). V toplejših letnih časih prevladujejo na prašnih delcih adsorbirane biogene spojine nad antropogenimi spojinami. Pozimi prevladujejo antropogene organske spojine. Najbolj reprezentativne spojine zimskih vzorcev zraka so: levoglukozan, manozan, spojine ftalatnih estrov, spojine razgradnje ligninov in palmitinska kislina. Poleti prevladujejo derivati sladkorjev in sladkornih alkoholov. Na razlike vzorcev glede na sestavo organskih spojin najbolj vplivajo spojine PAHov, 1,3,5-trifenilbenzen, pinonska kislina, DEHP, glicin, nonanojska kislina (C9:0), ter jabolčna kislina in adipinska kislina. V številnih vzorcih je bil prisoten razpotegnjen kromatografski vrh neločene kompleksne mešanice (NKM), ki se razlikuje glede na letni čas in sestavo. Izvor NKM pozimi pripisujemo kurjenju fosilnih goriv ter izpuhov motornih vozil, poleti pa fotooksidacijskim procesom monoterpenov. Do lokacijskih razlik v sestavi organskih spojin adsorbiranih na ekstraktih vzorcev PM10 prihaja zaradi različnih antropogenih in biogenih izpustov, obremenjenosti posamezne
Keywords: PM10, EN 12341, prašni delci, organske spojine, GC/MS.
Published in DKUM: 08.11.2017; Views: 2025; Downloads: 203
Full text (5,69 MB)

Abstract: Živimo v svetu z vedno več nasprotji, hitro spreminjajočimi se trendi ter kroničnim pomanjkanjem časa. Na vsakem koraku se zato srečujemo s tveganji, ki različno vplivajo na naša življenja. Eno izmed področij tveganj je tudi cestni promet. Z njim se po navadi posamezniki srečujemo vsak dan; toda, ali se zavedamo vseh tveganj, ki jih prinaša? Tveganje zaradi onesnaževanja vsekakor predstavlja pomemben del cestnega prometa. Onesnaženje s trdnimi delci PM10 je eden od dejavnikov, ki predstavlja v državah Evropske unije (ter seveda tudi drugje po svetu) velike probleme. Nekatere države ta problem obvladujejo bolj uspešno, druge manj. Kaj pa o tveganjih onesnaževanja z omenjenimi delci meni javnost? V magistrskem delu smo raziskovali vpliv tveganj, povezanih z onesnaževanjem zaradi cestnega prometa, predvsem z onesnaževanjem z delci PM10, na ljudi v Španiji. S pomočjo modela ocenjevanja tveganj smo izračunali stopnjo tveganj za določene javnosti in na podlagi le-tega ocenili, kolikšno tveganje jim predstavlja onesnaževanje z delci PM10.
Keywords: delci PM10, onesnaževanje, cestni promet, model za ocenjevanje tveganj, Španija
Published in DKUM: 16.11.2016; Views: 1224; Downloads: 197
Full text (3,02 MB)