Search the digital library catalog

Abstract: Ogljikov dioksid (CO2) je glavni toplogredni plin, ki prispeva h globalnemu segrevanju. Pretvorba emisij CO2 v tekoča goriva, kot je metanol, je obetavna tehnologija za zmanjšanje emisij ogljika in proizvodnjo uporabnih goriv. Metanol je vsestransko gorivo, ki se lahko uporablja v motorjih z notranjim zgorevanjem, gorivnih celicah in kot surovina za proizvodnjo različnih kemikalij. Vendar pa se večina metanola trenutno proizvaja iz fosilnih goriv, kar ni trajnostno. Sinteza metanola iz CO2 prek fotokatalitskih, elektrokemičnih in kemičnih metod ponuja potencialno rešitev za trajnostno proizvodnjo metanola in zmanjšanje emisij CO2. Cilj magistrskega dela je bil v programu Aspen Plus izvesti simulacijo procesa proizvodnje metanola iz ogljikovega dioksida in vode kot vira vodika. Za zajem CO2 smo uporabili postopek absorpcije z monoetanolaminom (MEA), ki je široko uporabljana tehnologija za zajemanje CO2 iz industrijskih dimnih plinov. Nato smo vodik, potreben za sintezo metanola, pridobivali z alkalno elektrolizo vode, ki je ena najstarejših in najbolj razširjenih metod za proizvodnjo vodika iz obnovljivih virov. Zajeti ogljikov dioksid in proizvedeni vodik smo nato na dva načina pretvorili v metanol s postopkom hidrogeniranja CO2, in sicer z direktno in dvostopenjsko sintezo. Pri direktni pretvorbi smo izvedli neposredno hidrogeniranje CO2 v metanol. Pri dvostopenjski pretvorbi pa smo CO2 najprej pretvorili v CO z reakcijo RWGS, nato pa smo mešanico CO in CO2 hidrogenirali v metanol. Poleg simulacije procesa smo izvedli tudi analizo porabe pogonskih sredstev ter njunih stroškov ter občutljivostno analizo glede na temperaturo v reaktorju in vhodni tok vodika. Rezultati kažejo, da ima direktna sinteza večji donos metanola (63,56 t/h) v primerjavi z dvostopenjsko sintezo (62,70 t/h), vendar le za 1,4 %. Direktna sinteza porabi 147,9 MW energije, medtem ko dvostopenjska sinteza porabi 175 MW. Ta razlika znaša 15,5 % oziroma 27,1 MW, kar pomeni letni prihranek v višini 2,2 milijona dolarjev.
Keywords: moč-do-X, Aspen Plus, metanol, zajemanje CO2, proizvodnja metanola, elektroliza vode
Published in DKUM: 05.08.2024; Views: 101; Downloads: 29
Full text (7,74 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava umerjanje merilnika pretoka vode. Njegove tehnične specifikacije so dvomljive, saj proizvajalec navaja zgolj približno število pulzov na liter, v temperaturnem območju vode pri 20°C. Obenem tlak v sistemu in orientacija merilnika pretoka nista definirana. Umerjanje smo izvedli s pomočjo tehtnice in vzporednega zajemanja signalov merilnika pretoka v različnih položajih. Meritve so se izvajale s pomočjo programske opreme LabVIEW. Med izvajanjem meritev je bila naloga merilca zgolj pozicioniranje merilnika in zagon programa. Ugotovili smo, da orientacija bistveno ne vpliva na vrednosti pretoka, vendar je opaženo odstopanje med našimi meritvami in specificiranimi vrednostmi.
Keywords: Merilnik pretoka, voda, umerjanje, računalniško zajemanje signalov, DAQ, LabVIEW, RS-232.
Published in DKUM: 05.03.2024; Views: 191; Downloads: 21
Full text (1,37 MB)

Abstract: Vizualno-kinestetična naprava za slepe in slabovidne je dolgoletni projekt, ki smo ga pričeli z namenom, da slepim in slabovidnim pomagamo pri vsakodnevni orientaciji in mobilnosti v prostoru. Naprava je sestavljena iz dveh delov. Prvi predstavlja očala, ki jih uporabnik nosi na glavi. Ta poskrbijo za določitev usmerjenosti pogleda ter zaznavo ovir v vidnem kotu bližnje okolice. Drugi del naprave predstavlja pas, ki ga uporabnik nosi na abdominalnem predelu in je z očali povezan preko brezžične komunikacije. Ta uporabniku zaznane ovire interpretira preko vibracijskih vzorcev. Med izvedenimi testiranji, ki smo jih opravili s testnimi subjekti na za to namensko zasnovanih poligonih, smo ugotovili, da nimamo zadostnega pregleda nad meritvami in splošnim delovanjem naprave. Prav tako smo se morali zanašati le na opisane občutke uporabnikov, ki pa so znali biti subjektivni. V ta namen smo implementirali zajem podatkov, shranjevanje le-teh v datoteko ter njihovo vizualizacijo v simulacijskem okolju Unity. To nam je omogočilo boljši pregled nad pridobljenimi meritvami in lažjo zaznavo napak med delovanjem naprave. Naknadne meritve z dodano vizualizacijo so nam razkrile prej še ne odkrite napake v zaznavanju okolja. To nam je omogočilo boljši vpogled v delovanje in razumevanje naše naprave.
Keywords: vizualno-kinestetična naprava, orientacija v prostoru, inercijska merilna enota, vizualizacija podatkov, zajemanje podatkov
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 594; Downloads: 49
Full text (7,33 MB)
This document has many files! More...

Abstract: V magistrski nalogi je predstavljeno vodilo EtherCAT. Opisane so njegove značilnosti in glavne prednosti, zaradi katerih se je uveljavilo v industriji. Predstavljeni so merilni sistemi podjetja Dewesoft, d. o. o., prikazani so programski produkt Dewesoft X3 in merilni instrumenti. Posebej so obravnavane realno-časovne rešitve tega podjetja. V sklopu rešitev je podrobneje predstavljena naprava IOLITE-LX. V praktičnem delu so predstavljene značilnost vodil EtherCAT in CAN. Predstavljena je realno-časovna rešitev zajema podatkov iz vodila EtherCAT in pretvorba v protokol CAN. Poleg tega je predstavljena povezava s programom Dewesoft X3, kjer lahko obdelujemo in analiziramo zajete podatke.
Keywords: CAN, EtherCAT, zajemanje podatkov, Dewesoft X, EtherCAT Master
Published in DKUM: 04.09.2019; Views: 1687; Downloads: 177
Full text (3,45 MB)

Abstract: V magistrskem delu je predstavljenih več vrst merilcev prometnih obremenitev, ki se uporabljajo v Sloveniji. Podatke teh obremenitev lahko pridobivamo z avtomatskim ali tudi ročnim štetjem prometa. Pridobljeni podatki so temeljna informacija o prometu, ki se odvija na naših cestah. Na avtocestah in hitrih cestah uporabljajo različne vrste merilcev prometnih podatkov, ki se med sabo razlikujejo predvsem po natančnosti in klasificiranju vozil. V raziskovalnem delu smo s primerjavo in analizo dobljenih podatkov avtomatskih števcev in ročnega štetja ugotavljali, katera vrsta avtomatskih merilcev prometnih podatkov je najbližje rezultatom ročnega štetja. Podatki, pridobljeni z mikrodetektorjem, so se glede na ročno štetje razlikovali za 0,9 %, podatki iz induktivne zanke pa za 2,8 %. Kljub nekaj težavam z videoposnetkom in subjektivnim pristopom pri razvrščanju vozil v posamezne kategorije, ki jih zaznavajo števci, lahko ugotovimo, da sta oba avtomatska števca zanesljiva. Natančnost je višja od 95 %, kar je primerljivo s podatki o posameznih števcih, zapisanimi v karakteristikah teh števcev.
Keywords: Avtocesta/hitra cesta (AC/HC), zajemanje prometnih podatkov, merilci prometnih podatkov, analiza natančnosti izmerjenih podatkov
Published in DKUM: 24.10.2018; Views: 1229; Downloads: 125
Full text (2,21 MB)