| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Načini reševanja sporov v zvezi z določanjem meddržavne meje
Anže Žunko, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je skozi poglavja predstavljen postopek kreacije državne meje z izbranimi primeri sodne, arbitražne in druge pravne prakse. Določanje državne meje je eden izmed nadvse zapletenih procesov na področju mednarodnega prava. Še težjo kategorijo predstavlja nadaljno reševanje mejnih sporov, ki iz določanja le-te tudi izvirajo. Gre za izredno široko področje, zato je smiselno problematiko pogledati skozi celoto, ki jo dotična magistrska naloga vsekakor ponuja. Za razumevanje meddržavne mejne problematike je potrebno vsaj temeljno poznavanje pojmov v zvezi z državno mejo in državnimi ozemlji, kakor tudi razumeti možnosti reševanja meddržavnih sporov s področja mejne problematike, za potrebe implementacije znanja v konkretne primere in razumevanje le-teh. Teoretični postopek določanja državnih mej je v magistrski nalogi opisan na način, da bralcu poda sistematičen pregled in jasnost dotičnega področja. Bralcu so skozi poglavja predstavljeni tudi možni načini reševanja mejne problematike med državama. Gre tako za reševanje sporov po diplomatski poti ali sodni poti. Tekom magistrske naloge je moč ugotoviti, da sta slednja načina reševanja mejne problematike tesno povezana in da so bili le redki primeri rešeni bodisi samo po diplomatski, bodisi samo po sodni poti. Skozi dolgotrajne ter za stranke finančno izredno obremenjujoče postopke reševanja mejne problematike, gre v mnogih primerih za prepletanje obeh omenjenih načinov. Glede na dejstvo, da v svetu med državami obstoji znatno število meddržavnih mejnih sporov, je v tej magistrski nalogi izbranih le nekaj različnih, pa vendar iz vidika reševanja le-teh izredno zanimivih in kompleksnih. Predvsem ne gre spregledati mejnega spora med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki je zaradi neposrednega učinka na državo v kateri živimo bistvenega pomena.
Keywords: mejni spor, meddržavni mejni spor, državno ozemlje, kopenska meja, morska meja, načelo uti possidetis, načelo uti possidetis iuris, Meddržavno sodišče v Haagu, ICJ, arbitraža, ad hoch, arbitražni sporazum
Published in DKUM: 09.07.2018; Views: 1392; Downloads: 204
.pdf Full text (950,83 KB)

2.
Pomembne družine in posamezniki z današnjega slovenskega ozemlja v rimskem času
Mateja Vindiš, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka družba, prav od nastanka človeka, je delovala po določenem sistemu. Pripadniki so bili razvrščeni glede na naloge znotraj skupnosti, morda po rodu ali po materialnem premoženju. Rimska družba ni bila nobena izjema, dobro poznamo ustroj in ureditev, ki je dodelila posamezniku mesto na družbeni lestvici, večinoma za vse življenje. Tudi naš prostor je delil to usodo, le da se od splošne rimske ureditve nujno nekoliko razlikuje. To pa zato, ker je imel svoje družbe z lastnimi pravili že pred prihodom Rimljanov. Mešanje kultur in medsebojno vplivanje je neizbežno in je ustvarilo specifično situacijo v našem prostoru. V tej ureditvi se je izoblikoval gospodarsko uspešen in politično vpliven sloj tako iz severne Italije priseljenih družin, kot latinizirane lokalne aristokracije. Nekaj posameznikov je uspelo pobegniti anonimnosti in nam še po dveh tisočletij predstavljajo svoje zgodbe. Uveljavili so se na gospodarskem, političnem, upravnem ali vojaškem področju, nekateri pa so prevzeli skrb za duhovno oskrbo množic pod okriljem prebujajoče se krščanske skupnosti. V svojem času so sprejemali pomembne odločitve, ki so vplivale na življenja sodobnikov, tisti z vojaškimi in administrativnimi karierami pa so vplivali na potek dogodkov daleč od domovine, na veliko bogatejših in obsežnejših območjih. Vredno jih je spoznati in raziskati, saj so za potek zgodovine našega prostora prav tako pomembni kot katera od kasnejših in bolj znanih plemiških rodbin. Časovna oddaljenost ne sme biti izgovor za pomanjkanje zanimanja.
Keywords: rimska doba, rimska družba, antične naselbine, ozemlje Slovenije v antiki, družbeni vzpon, Petoviona, Celeja, Emona
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 1471; Downloads: 210
.pdf Full text (1,38 MB)

3.
UPORABA EVOLUCIJSKIH ALGORITMOV ZA POSTAVITEV STOLPOV V RAČUNALNIŠKI IGRI OBRANI OZEMLJE
Tilen Hosnar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Glavna naloga igralca pri računalniški igri Obrani ozemlje je poiskati dobro postavitev, ki bo uničila vse ali večino napadalnih enot. Za iskanje dobre postavitve lahko posegamo po raznih algoritmih, ki igranje olajšajo in naredijo igro še bolj zanimivo. Med te algoritme spadajo tudi evolucijski algoritmi, ki so se v preteklosti izkazali za zelo uspešne na področju reševanja zapletenih optimizacijskih problemov. Cilj diplomske naloge je izvesti evolucijski algoritem, ki bo optimiziral postavitve stolpov pri igri Obrani ozemlje, sočasno pa implementirati inteligentnega pomočnika, ki bo igralcu s pomočjo algoritma prikazoval namige za dobre postavitve stolpov.
Keywords: evolucijski algoritem, računalniška igra, optimizacija, Obrani ozemlje, postavitve stolpov
Published in DKUM: 19.09.2013; Views: 1724; Downloads: 104
.pdf Full text (2,59 MB)

4.
Britanske misije pri slovenskih partizanih 1943-1945
Sandra Pokrivač, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga prikazuje britanske vojaške misije, ki so delovale pri slovenskih partizanih od leta 1943-1945. Britanska tajna služba SOE in organizacija ISLD sta organizirali prihod prvih obveščevalcev, katerim so sledile izvidniške misije oz. skupine, sestavljene iz slovenskih padalcev. Prva uradna britanska vojaška misija je v Glavni štab Slovenije prišla 27. junija 1943 pod vodstvom majorja Williama Jonesa. Tej misiji je sledilo še več drugih, ki so prihajale na območja 7. korpusa, 9. korpusa in 4. operativne cone. Člani misij so imeli vojaške kot tudi obveščevalne naloge. Število članov se je zaradi ugodnih vojaških in političnih razmer poleti 1944 zelo povečalo, svojo mrežo so širili tudi izven meja slovenskega ozemlja. Hkrati so se začeli zaostrovati odnosi s partizani, z viškom jeseni 1944, člani misij prihajali pod drobnogled OZNE, partizani so omejevali njihovo gibanje in delo, kar je vplivalo na neuspešno izvrševanje nalog. Proti koncu leta 1944 so se tako člani misij posvečali predvsem evakuaciji ranjencev in uničevanju sovražnikovih komunikacijskih sistemov in objektov, hkrati so do konca vojne postopoma zapuščali slovensko ozemlje.
Keywords: zgodovina, druga svetovna vojna, zavezniki, slovenski partizani, slovensko ozemlje, britanska vojaška misija, anglo-ameriška misija, SOE, ISLD
Published in DKUM: 05.01.2012; Views: 3241; Downloads: 390
.pdf Full text (21,37 MB)

5.
PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA KMETIJSKEM ZEMLJIŠČU - primerjava s prenosom le - te na stavbišču oz. etažni lastnini
Rok Lindtner, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Ozemlje, prebivalstvo in učinkovita izvršilna oblast nad prvima dvema so elementi, ki samo v kombinaciji vseh treh predpostavljajo suverenost posamezne družbe. Postavljamo se na stališče, da je ozemlje znotraj državnih meja najpomembnejši element vsake samostojne države. Prebivalstvo in državna oblast se skozi čas zaradi narave stvari namreč nenehno spreminjata, le ozemlje ostane vedno relativno nespremenjeno. Državna oblast s svojo izvršilno močjo postavlja pravila, ki jih mora prebivalstvo spoštovati, hkrati pa s svojimi akti organizira tudi namensko uporabo prostora. Najbolj osnovna raba prostora je po našem mnenju njegova kmetijska obdelava, zato morajo državni organi tej zadevi posvetiti veliko pozornosti. Izhodišče družbenega urejanja pri prenosu lastninske pravice na kmetijskih površinah je, da naj lastništvo nad le-temi obdržijo ali pridobijo tisti subjekti, ki se nameravajo ukvarjati s kmetijstvom. Pri tem se morajo manipulacije z lastništvom na kmetijskih zemljišči zmanjšati na najmanjšo možno mero oziroma se ustaviti. Širjenje zazidljivih površin zaradi zadovoljitve zasebnega interesa namreč javnemu interesu samo škodi. Regulativa v Republiki Sloveniji je zasnovana na dajanju predkupne pravice tistim subjektom, ki imajo dejansko namen razvijati kmetijsko dejavnost. Materijo ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki predvideva zaprti krog šestih predkupnih upravičencev. Lahko torej rečemo, da je prosti trg na področju kmetijskih zemljišč nekoliko omejen.
Keywords: Ozemlje, prebivalstvo, izvršilna oblast, suverenost, pravila, namenska uporaba prostora, kmetijska obdelava, družbeno urejanje, lastništvo, javni interes, predkupna pravica, Zakon o kmetijskih zemljiščih.
Published in DKUM: 15.11.2010; Views: 2918; Downloads: 323
.pdf Full text (1,50 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica