1. Vključevanje odraslih z redkimi oblikami raka (sarkoma) v družbo : magistrsko deloGabi Bezjak, 2023, master's thesis Abstract: Socialna inkluzija je ključna za pravično in enakopravno družbo. V sedanjem času pa se soočamo z izzivi, ki otežujejo to inkluzijo. Eden od teh izzivov je redek rak, imenovan sarkom, ki predstavlja manj kot odstotek vseh malignih tumorjev pri odraslih. Pogosto se spregleda in bolniki se soočajo s pomanjkanjem ozaveščenosti o tej bolezni. Diskriminacija in stigmatizacija bolnikov s sarkomom otežujeta njihov dostop do ustreznejše zdravstvene oskrbe, podpore in zaposlitve.
Za dosego socialne inkluzije sta ključna ozaveščanje in izobraževanje, s katerima se spodbuja razumevanje in sočutje do teh ljudi. Pomembno je zagotoviti ustrezne vire in storitve za bolnike, da lahko živijo polno in neodvisno življenje. Z ozaveščanjem je treba spodbujati zgodnje odkrivanje raka in izboljšati dostop do specializirane zdravstvene oskrbe ter podpirati raziskave in inovacije na tem področju.
Namen naše raziskave je predstaviti subjektivno zaznavo soočanja petih bolnikov z redko boleznijo (obliko raka sarkoma), proces soočanja z boleznijo s poudarkom na zaznavanju njihove vključenosti v družbo.
Intervjuvanci so izrazili skupno mnenje, da je potrebno prisluhniti njihovim potrebam in težavam ter sprejeti ukrepe za izboljšanje njihovega dostojanstva in kakovosti življenja. Prav tako se strinjajo, da je o tej temi treba več govoriti, saj lahko to prispeva k izboljšanju položaja tudi drugih bolnikov s to boleznijo.
Keywords: socialna inkluzija, redek rak, sarkom, diskriminacija, ozaveščanje
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 795; Downloads: 94
 Full text (1,60 MB) |
2. Učinkovitost ukrepa prepovedi približevanja kot sredstvo za preprečevanje družinskega nasilja : magistrsko deloLena Senica, 2023, master's thesis Abstract: Družinsko nasilje je ena izmed najstarejših pojavnih oblik nasilja in pomeni grobo kršitev človekovih pravic ter človekovega dostojanstva. Čeravno se o tej problematiki v zadnjih desetletjih intenzivno ozavešča družbo, je primerov družinskega nasilja na vsakodnevni bazi še vedno preveč. Pomemben premik v smeri preprečevanja nasilja v družini zagotovo pomeni sprejetje Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v letu 2008. Temeljni namen izvajanja določb tega zakona je predvsem v zagotavljanju učinkovitejše pomoči žrtvam v primerih nasilja, zaščiti žrtve nasilja, prizadevanju za spremembo vedenja povzročitelja nasilja in s preventivnimi ukrepi zmanjšati pojavnost družinskega nasilja. S sprejetjem ZPND sta se država kot tudi družba začeli zavedati resnosti obstoja ter množičnosti družinskega nasilja. Zavedati se je potrebno, da pri družinskem nasilju velja ničelna toleranca, zato se mora slednje preprečevati z različnimi mehanizmi, če pa že pride do nasilnega incidenta, mora država storiti vse, kar je v njeni moči, da čim bolj omili nastale posledice. Sredstvo, ki v trenutku zaustavi družinsko nasilje, je izrek ukrepa prepovedi približevanja, ki ga najpogosteje izreka policija, skladno z Zakonom o nalogah in policijskih pooblastilih (ZNPPol). Povzročitelj nasilja mora ob izreku prepovedi približevanja nemudoma prenehati s svojimi ravnanji, s tem pa ukrep izpolni svoj glavni cilj ‒ žrtvi zagotovi varnost. Z izrečenim ukrepom se žrtvi in povzročitelju nasilja sporoča, da je nasilje zavržno in nedopustno ravnanje, s tem pa se na družbo prenese daljnosežno sporočilo. V tem delu, torej takojšno nudenje zaščite žrtvi nasilja, je ukrep prepovedi približevanja učinkovit in zadosten, saj se s samim izrekom nasilna dejanja promptno prekinejo. Nekoliko več dvomov o sami učinkovitosti prepovedi približevanja v praksi pa se pojavi v zvezi s spoštovanjem izrečene prepovedi približevanja s strani povzročitelja nasilja. Obstajajo namreč številni vzroki, vsled katerih se prepoved približevanja s strani storilcev nasilja ne spoštuje v takšni meri, kot bi bilo zaželeno. Vendar v zvezi z zadevno problematiko neupoštevanja izrečene prepovedi približevanja obstajajo marsikateri predlogi, s katerimi je mogoče izboljšati efektivnost ukrepa prepovedi približevanja na način, da se bo ta spoštoval bolj, kot kažejo dosedanje prakse. Na tem mestu se izpostavlja predlog, ki je zares vreden omembe, in sicer bolj intenzivno ter obvezno vključevanje storilcev nasilja v programe dela, kjer imajo ključno vlogo nudenja pomoči storilcem nasilja, pristojne institucije na področju družinskega nasilja. Poleg pomembnosti slednjih pa je še vedno poglavitnega pomena, da se družbo čim bolj osvešča o družinskem nasilju, saj se moramo vsi ljudje zavedati, da družinsko nasilje ni tabu tema, marveč tema, o kateri se je treba pogovarjati in iskati ustrezne rešitve s katerimi se bo zmanjšala številčnost tega deviantnega pojava. Kot družba nosimo vsi odgovornost, da žrtvam nasilja ponudimo roko, jim prisluhnemo, verjamemo ter jim pomagamo.
Keywords: Družinsko nasilje, Zakon o preprečevanju družinskega nasilja (ZPND), ukrep prepovedi približevanja, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, prekinitev družinskega nasilja, učinkovitost ukrepa prepovedi približevanja, program dela, ozaveščanje družbe.
Published in DKUM: 16.10.2023; Views: 371; Downloads: 103
Full text (1,77 MB) |
3. Ozaveščanje in izobraževanje na področju preventivne vadbe v izogib poškodbam pripadnikov Specialne enote policijeBojan Jakac, 2023, undergraduate thesis Abstract: Poklic policista Specialne enote (SEP) je specifično, kompleksno in tvegano delo, ki zahteva veliko telesnih in mentalnih obremenitev. Narava dela pripadnikov SEP je povezana tudi z višjim tveganjem za nastanek tako akutnih kot tudi kroničnih poškodb in s tem posledično več odsotnosti z dela zaradi bolniških staležev. Literatura na področju življenjskega sloga pripadnikov SEP v domačem in službenem okolju ter analiz najpogostejših poškodb je relativno skopa. Prav tako trenutno ne obstajajo sistematični preventivni ukrepi, ki bi lahko pripomogli k boljšemu ozaveščanju in izobraževanju pripadnikov SEP z vidika priporočil za izboljšanje življenjskega sloga kot tudi vadbenega procesa v SEP. Glavni cilj diplomskega dela je analizirati življenjski slog, splošne gibalne navade pripadnikov SEP na delovnem mestu in v domačem okolju, ter opraviti tudi podrobno analizo akutnih in kroničnih poškodb, s katerimi so se pripadniki SEP soočali v času svojega službovanja. S pomočjo pridobljenih podatkov analize pa predlagati izobraževanje in ozaveščanje za zmanjšanje nastanka kroničnih poškodb. Vzorec anketirancev je predstavljalo 55 pripadnikov SEP, kar je 52 % vseh pripadnikov enote. Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnikov, ki smo jih za namen raziskave oblikovali sami in smo upoštevali ustrezne metodološke zahteve. Statistično analizo podatkov smo izvedli v programu SPSS 21, medtem ko smo končne rezultate slogovno uredili v programu Microsoft Excel 2019. Opisne spremenljivke smo predstavili s frekvencami in frekvenčnimi deleži. Rezultati dela so pokazali, da obstajajo pri pripadnikih SEP relativno velike rezerve na področju življenjskega sloga in splošno gibalnih navad doma in na delovnem mestu.
Keywords: Ozaveščanje, izobraževanje, preventivna vadba, poškodbe, Specialna enota
Published in DKUM: 19.05.2023; Views: 557; Downloads: 63
Full text (12,33 MB) |
4. Razvoj modela ozaveščanja pacientov s pljučnim rakomEma Frelih, 2022, master's thesis Abstract: UVOD: Rak pljuč je v svetu zelo pogosta bolezen, tako po stopnji obolevnosti kot tudi umrljivosti. Bolezen se pogosto odkrije že v napredovalni fazi, saj pacienti znake in simptome opazijo pozno. Pacient mora o svoji bolezni prejeti informacije, ki jih razume, saj ima to velik vpliv na izid zdravljenja. Pacientom, ki kadijo, je potrebno tudi razložiti, kako pomembno je, da le-tega opustijo.
METODE: Raziskava temelji na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Podatki so zbrani s pomočjo strukturiranega vprašalnika. Sodelovalo je 100 pacientov, ki so bili hospitalizirani v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik, na oddelku za interventno pulmologijo. Razdelili smo jih v dve skupini. Eksperimentalna skupina je prejela individualno prilagojeno zloženko obravnave in zdravljenja, kontrolna skupina pa je bila deležna standardne obravnave. Anketiranje smo izvajali na treh stopnjah, in sicer na dan hospitalizacije, na dan odpusta in teden dni po končani hospitalizaciji. Uporabljena je bila opisna statistika.
REZULTATI: Oblikovali in izdelali smo individualno prilagojeni zloženki obravnave in zdravljenja z naslovom Moja bolezen pljučni rak in Opuščanje kajenja. Na dan hospitalizacije skoraj polovica anketirancev v kontrolni skupini (41 %) meni, da so slabo ali zelo slabo ozaveščeni o pljučnem raku, na dan odpusta je 64 % vprašanih ozaveščenih dobro ali zelo dobro. En teden po končani hospitalizaciji jih je večina (74 %) ozaveščenih dobro ali zelo dobro. V testni skupini je na dan hospitalizacije o pljučnem raku prav tako zelo slabo ali slabo ozaveščena skoraj polovica vprašanih (n=24, 48 %). Na dan odpusta je dobro ali zelo dobro ozaveščenih o bolezni 68 % vprašanih, teden dni po končani hospitalizaciji pa kar 90 % vprašanih. 84 % vprašanih se popolnoma strinja ali se strinja, da jim je bila individualno prilagojena zloženka obravnave in zdravljenja v pomoč pri razumevanju bolezni, obravnave bolezni in zdravljenja.
RAZPRAVA: Izobraževalni materiali bistveno izboljšajo učinkovitost podajanja informacij pacientom s pljučnim rakom. Več kot imajo ljudje razumljivih informacij, manj je duševnih stisk, bolj so obvladljivi simptomi bolezni in izboljša se kakovost življenja ter zadovoljstvo z zdravstveno obravnavo.
Keywords: Pljučni rak, ozaveščanje, izobraževanje pacientov, opuščanje kajenja.
Published in DKUM: 22.02.2023; Views: 620; Downloads: 68
Full text (2,51 MB) |
5. Informacijskovarnostna ozaveščenost zdravstvenega osebja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTara Ernecl, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se nanaša na informacijskovarnostno ozaveščenost zdravstvenega osebja. Namen diplomskega dela se je seznaniti s pomenom ozaveščenosti o informacijski varnosti med zaposlenimi v zdravstvu v Sloveniji ter s tveganji in grožnjami, ki jim prežijo. Cilj raziskovalnega dela je ugotoviti, kakšna je ozaveščenost o informacijski varnosti med zaposlenimi v zdravstvu v Sloveniji. V teoretičnem delu predstavljamo zdravstvene podatke in uporabniške grožnje oz. tveganja, opišemo informacijsko varnost, načela informacijske varnosti in ostale elemente v zdravstvenih sistemih. V praktičnem delu pa smo ugotavljali ozaveščenost zdravstvenega osebja o informacijski varnosti. V raziskavi je sodelovalo 122 anketirancev.
Na osnovi rezultatov trdimo, da imajo anketiranci dobro znanje o informacijski varnosti, da se znajo pozitivno vesti pri uporabi IKT, prav tako je njihov odnos do varne uporabe IKT dober ter dobro poznajo kibernetske grožnje. Zaposleni se glede ozaveščenosti o informacijski varnosti razlikujejo po starosti in izobrazbi, in sicer so mlajši boljše ozaveščeni kot starejši, prav tako so tisti z nižjo izobrazbo bolj ozaveščeni kot anketiranci z visoko izobrazbo. Pogostost uporabe IKT ni pogojena z boljšim znanjem o varni uporabi. Kljub spoznanju, da je informacijska varnost v zdravstvu zelo pomembna, so zaposleni premalo ozaveščeni. Organizacije nudijo premalo izobraževanj, zato predlagamo zdravstvenim organizacijam, da tej temi namenijo več pozornosti.
Keywords: diplomske naloge, informacijska varnost, ozaveščanje, kibernetska kriminaliteta, zaščita podatkov
Published in DKUM: 28.09.2021; Views: 963; Downloads: 170
Full text (1,05 MB) |
6. Odnos slovenske družbe do nasilja v družini : magistrsko deloMia Slapšak, 2021, master's thesis Abstract: Nasilje v družini pomeni uporabo tako psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja, kot tudi zanemarjanje drugega družinskega člana. Družinske člane med seboj povezujejo sorodstvene ali čustvene vezi, ali pa so te med njimi nekoč obstajale. V magistrskem delu smo se osredotočili na toleranco do nasilja v družini. V prvem delu je bil podrobneje predstavljen pojem nasilja v družini, njegove vrste, žrtve in posledice, ki jih za seboj pusti. Predstavljene so bile naloge in delovanje institucij, ki so pomembne z vidika odkrivanja, preprečevanja in obravnavanja nasilja v družini. Tako je lažje razumeti predstavljen pojem tolerance in cilj, h kateremu stremimo - ničelna toleranca do nasilja v družini. Na tem nivoju se poleg dela institucij zahteva tudi delovanje širše družbe, predvsem z vidika odzivanja na zaznano nasilje, kar pa je močno povezano s stopnjo tolerance, ki velja znotraj določene družbe. V drugem, raziskovalnem delu, nas je zanimalo, kaj družba sploh dojema kot nasilno in nesprejemljivo. Raziskava je pokazala, da že skoraj vsak pozna pojav nasilja v družini, največkrat iz medijev. Drugi se s tovrstnim nasiljem srečujejo pri opravljanju svojega poklica ali pa pojav poznajo od sorodnikov, znancev in prijateljev. Nekaj pa jih je navedlo, da so bili sami žrtve nasilja v lastni družini, tako kot otroci ali pozneje v odraslem življenju (n = 17). Najpogosteje doživeta vrsta nasilja je bilo psihično nasilje (83,3 %) , prisotno v več primerih pa je bilo tudi fizično (61,1 %) in spolno nasilje (38,9 %). Take lastne izkušnje z nasiljem niso bile pomembno povezane s toleranco do nasilja v družini. Ta prav tako ni povezana s spolom, saj raziskava ni pokazala statistično značilnih razlik med moškimi in ženskami v njihovem odnosu do nasilja v družini. Stopnja tolerance ali sprejemljivost nasilja pa je povezana s tem, kdo je žrtev nasilja v družini, pri čemer se kaže večja občutljivost in pripravljenost prijavljanja nasilnih ravnanj, ko so žrtve otroci, ki spadajo med najranljivejše skupine žrtev. Pomembno vlogo pri ozaveščanju družbe o pojavu in vrstah nasilja v družini in glede na mnenje tudi pomembno vlogo pri preprečevanju in spodbujanju prijav nasilja imajo mediji, kjer pa raziskava ni pokazala bistvenih razlik med tistimi, ki so ozaveščeni o problematiki in neozaveščenimi.
Keywords: magistrska dela, nasilje, družina, nasilje v družini, toleranca, odzivanje, ozaveščanje
Published in DKUM: 07.04.2021; Views: 1647; Downloads: 235
Full text (1,60 MB) |
7. Nove metode ozaveščanja o varnosti mobilnih naprav : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostLuka Fortuna, 2020, undergraduate thesis Abstract: Mladi med 15 in 29 letom starosti so med najbolj številčnimi uporabniki mobilnih naprav. Te so v sodobnem svetu prevzele primarno vlogo tehnološkega napredka in so se posledično infiltrirale v vse segmente sodobne družbe. Življenja brez njih si skoraj ne moremo več predstavljati, saj nas v njihovo uporabo silijo in spodbujajo tako razvoj bančnih storitev kot tudi osnovne potrebe po dnevni komunikaciji s prijatelji, sorodniki in celo popolnimi neznanci, do vse bolj pomembnega segmenta ohranjanja stikov preko deljenja fotografij in video vsebin, preživljanja prostega časa z igranjem spletnih igric, kratkočasenja ob poslušanju glasbe, uporabe navigacije itd. Ob tem pa je trende razvoja seveda nemogoče popolnoma predvideti, katera vsebina nas bo prevzela jutri, je nemogoče opredeliti. A kot z vsako sodobno tehnološko napravo tudi z mobilnimi napravami nastopijo številne grožnje. A grožnje, tako kot vsebine, ki nas zabavajo in nam krajšajo čas ter olajšajo dnevna opravila, posegajo v vse segmente naših življenj, ki smo jih pripravljeni deliti z mobilno napravo. Grožnje so prisotne v vseh dejanjih našega upravljanja mobilnih naprav, če pri tem nismo ozaveščeni uporabniki le-teh. Omenjeno postane velik problem, ko se o pasteh nismo pripravljeni izobraževati, ne poslušamo opozorilnih sporočil strokovnjakov in ne sprejmemo zaščitnih ter preventivnih ukrepov. Glede na rezultate številnih analiz pa naj bi bili prav mladi najbolj izpostavljena skupina vsemu omenjenemu. Diplomsko delo se z analizo sekundarnih virov in kognitivno analizo rezultatov ankete in podatkov iz intervjuja sooča z vprašanji o pomembnosti ozaveščanja mladih o varni rabi mobilnih naprav in pomembnosti posameznih preventivnih ukrepov. Poskuša predstaviti številne metode ozaveščanja, poskuša jasno orisati pomen ozaveščanja za povečano varnost mladih ob uporabi mobilnih naprav ter poskuša odgovoriti na vprašanje: ali ozaveščenost zares pripomore k bolj varnemu uporabniku mobilnih naprav. Je v znanju moč?
Keywords: diplomske naloge, mobilne naprave, ozaveščanje, grožnje, metode, mladi
Published in DKUM: 22.12.2020; Views: 1045; Downloads: 135
Full text (1,12 MB) |
8. Računalniška animacija kot orodje za povečevanje družbenega ozaveščanja : diplomsko deloVeronika Verhnjak, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo raziskali možnost vpliva računalniške animacije na ozaveščenost ljudi o ogroženosti določenih živalskih vrst. To smo želeli doseči z vplivanjem na čustva gledalca. V ta namen smo izdelali animacijo, ki prikazuje zgodbo dečka ter mladičkov tigra, severnega medveda in želve, ki so zaradi različnih dejavnikov, povezanih z delovanjem človeka, ogroženi. Da bi preverili, ali smo uspešno vplivali na gledalce, smo opravili tudi anketo o razumevanju ogroženosti pred in po ogledu animacije. V diplomskem delu smo tako poiskali podobne raziskave, opisali okolje Blender 2.8 ter proces ustvarjanja naše animacije in prikazali rezultate ter ugotovitve, pridobljene s pomočjo ankete.
Keywords: računalniška animacija, ozaveščanje gledalcev, ogroženost živalskih vrst
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 1056; Downloads: 122
Full text (1,43 MB) |
9. Ozaveščanje o ponarejenih zdravilih v slovenskih lekarnah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAljaž Seliškar, 2019, undergraduate thesis Abstract: Prodaja ponarejenih zdravil je pojav globalnih razsežnosti. Ponarejena zdravila se prodajajo v tujini z natančno izdelavo kopij etiket in embalaže in se ne širijo le v državah v razvoju, ampak prodirajo na bogatejše trge v Evropi in ZDA (Sonc, 2012). Evropska zakonodaja omejuje prodajo ponarejenih zdravil na spletu in si prizadeva za večjo sledljivost ponaredkov s sodelovanjem pristojnih inštitucij, carine in organov pregona (Stepančič, 2018). Nakup prek spleta je enostaven, cenejši oziroma iz osebnih razlogov prikrit pred bližnjimi, s tem pa kupci tvegajo, da kupijo ponarejeno zdravilo.
Z namenom preprečevanja vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo so v Sloveniji 6. oktobra 2016 ustanovili Zavod za preverjanje avtentičnosti zdravil (ZAPAZ). V diplomskem delu smo s pomočjo člankov v farmacevtskih revijah in na spletu ter ankete, ki smo jo izvedli v slovenskih lekarnah, raziskali poznavanje farmacevtov o nevarnostih in vstopu ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo in njihovo ozaveščanje kupcev ter na podlagi podatkov v člankih in odgovorov farmacevtov v anketi ugotovili, da se ozaveščanje o ponarejenih zdravilih in medicinskih pripomočkih v slovenskih lekarnah izboljšuje. K temu prispeva na eni strani izobraževanje farmacevtov in na drugi strani njihovo informiranje kupcev.
Keywords: diplomske naloge, ponarejena zdravila, ozaveščanje, slovenske lekarne
Published in DKUM: 08.01.2020; Views: 1098; Downloads: 97
Full text (454,28 KB) |
10. Odnos študentov zdravstvene nege do oseb s posebnimi potrebamiMarijana Bendra, 2019, master's thesis Abstract: Izhodišče in namen: Pozitivni odnosi študentov zdravstvene nege so pomembni, saj so študenti tisti, ki se oziroma se bodo z osebami s posebnimi potrebami in njihovimi družinami srečevali vsakodnevno ter vplivali na njihovo celostno oskrbo in na številne druge dejavnike.
Raziskovalne metode: Raziskovalno delo je temeljilo na kvantitativni metodologiji raziskovanja, z lestvico ATDP. Raziskava je potekala od aprila do junija 2019. Sodelovalo je 280 anketirancev. Podatke smo z IBM SPSS obdelali in analizirali. Za potrditev hipotez smo uporabili opisno statistiko in t-test.
Rezultati: Ugotovili smo, da so anketiranci z lestvico ATDP več kot v 60 % dosegli pozitiven odnos do oseb s posebnimi potrebami. Ugotavljamo, da ni povezave med lestvico ATDP in prisotnostjo fizične/duševne motnje pri družinskih članih ali prijateljih, osebami, ki so imele/niso imele stika z bolniki s fizičnimi/duševnimi motnjami, različnimi letniki dodiplomskega in podiplomskega študija ter starostjo. Ugotovili smo, da spol vpliva na odnos do oseb s posebnimi potrebami (U = 4515,50, p = 0,039).
Diskusija in zaključek: Čeprav je rezultat pokazal, da imajo anketiranci pozitiven odnos, ga je treba krepiti, oblikovati in nadgraditi z novimi znanji in izkušnjami. Pri tem imata veliko vlogo izobraževalna institucija in učni načrt, ki bi moral vključevati več tematik o posebnih potrebah. Na področju posebnih potreb v Sloveniji je treba še marsikaj spremeniti, saj se o tem področju malo govori in raziskuje. Pomembno je, da se v prihodnje izvajajo raziskave, ki bi ugotavljale odnose med študenti zdravstvene nege po Sloveniji ter ugotovili, kateri dejavniki vplivajo na odnos.
Keywords: duševne motnje, fizične motnje, sprejemanje, ozaveščanje, vprašalnik ATDP
Published in DKUM: 25.10.2019; Views: 1502; Downloads: 179
Full text (2,37 MB) |
