1. Razlike v plači med ženskami in moškimi v osrednjeslovenski in pomurski regijiAleksandra Kodba, 2019, master's thesis Abstract: Plača je denarno nadomestilo, ki ga delodajalec plača zaposlenemu v zameno za opravljeno delo in je del stroškov, ki so vključeni v vodenje podjetja. Drži, da je plača že od nekdaj občutljivo področje s socialnega, motivacijskega in političnega vidika. Vedno aktualno vprašanje je, ali moški zaslužijo več kot ženske, in če je odgovor pozitiven, zakaj prihaja do tega.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo zajeli nekatera področja, ki se nam zdijo pomembna pri raziskovanju razlik v plači med spoloma. Predelali smo teorijo plač, zgodovina plač, položaj žensk nekoč in danes, management človeških virov in njegove funkcije, diskriminacija, poklicna segregacija ter enakost žensk in moških na trgu dela.
Za raziskavo razlik v plači med spoloma smo izbrali dve slovenski regiji, ki se po našem mnenju najbolj razlikujeta, to sta osrednjeslovenska in pomurska regija.
V empiričnem delu magistrske nalogo smo z že obstoječimi podatki, ki smo jih pridobili s spletne strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), primerjali plačo med ženskami in moškimi v omenjenih regijah med letoma 2015–2017. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v plači med ženskami in moškimi v izbranih regijah. Pri raziskavi so bile pomembne spremenljivke tudi izobrazba, starost in višina povprečne bruto plače. Keywords: plača, razlika v plači, diskriminacija, spol, management človeških virov, pomurska regija, osrednjeslovenska regija. Published in DKUM: 22.10.2019; Views: 987; Downloads: 126
Full text (1,74 MB) |
2. SELITVENI POTENCIAL BREZPOSELNIH V OSREDNJESLOVENSKI REGIJIVesna Cirar, 2016, master's thesis/paper Abstract: Migracije so vedno imele in imajo še danes v svetu izjemen pomen. Predvsem pomembna je njihova vloga v nacionalnih zadevah in v mednarodnih odnosih. Danes, ko se pomembna vprašanja in polemike v svetu vrtijo okoli denarja, je izjemnega pomena, kam se steka denar, ki ga zaslužijo migranti. Migracijski tokovi potekajo predvsem iz manj razvitih držav oziroma območij v razvitejša območja, saj so ljudje v iskanju boljših pogojev za življenje, predvsem boljših možnosti za zaposlitev ali izobraževanje. V določenih državah bi bilo brez migrantov težko zagotoviti nemoteno delovanje posameznih sektorjev, saj so nekatere javne storitve in celotni sektorji gospodarstva izjemno odvisni od njih.
V magistrski nalogi smo se osredotočili na področje mednarodnih migracij, pri čemer dajemo poudarek na področje Evropske unije (EU). Opisali smo tudi vzroke, ki pripravijo ljudi do tega, da se odločijo za spremembo svojega prebivališča. Poudarek dajemo predvsem na ekonomske dejavnike, saj so ti najpogostejši vzrok, zaradi katerega se ljudje odločajo za selitev. Predstavili pa smo tudi vrste brezposelnosti in trg dela.
V nadaljevanju smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med brezposelnimi osebami z bivališčem v osrednjeslovenski regiji. Dobili smo nekaj zanimivih ugotovitev, in sicer da so brezposelni v osrednjeslovenski regiji pripravljeni migrirati oziroma delati v tujini. V tujino bi se preselili predvsem zaradi večjega osebnega dohodka, ker nimajo zaposlitve v Sloveniji in boljših zaposlitvenih možnosti. Keywords: migracije, brezposelni, osrednjeslovenska regija, trg dela Published in DKUM: 13.10.2016; Views: 1319; Downloads: 108
Full text (1,35 MB) |
3. PRIMERJAVA BREZPOSELNOSTI MED OSREDNJOSLOVENSKO IN PODRAVSKO REGIJOMaja Špendal, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V Sloveniji je brezposelnost pereč problem. V tej diplomski nalogi smo primerjali brezposelnost med največjima slovenskima regijama: Osrednjeslovensko in Podravsko.
V teoretičnem delu smo opredelili definicije pojmov, povezanih z brezposelnostjo. Predstavili smo nabor ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki jih Vlada Republike Slovenije sprejema z namenom, da bi povečala zaposlenost, zaposljivost in zmanjšala brezposelnost.
V empiričnem delu diplome naloge smo primerjali Osrednjeslovensko in Podravsko regijo ter raven brezposelnosti v obeh regijah v obdobju od 2005 do 2016. Prav tako smo primerjali število brezposelnih, vključenih v izvajanje različnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
Te primerjave so nam pomagale pri izvedbi raziskave, s katero smo odgovorili na dve raziskovalni vprašanji, v katerih smo primerjali število in delež brezposelnih v obeh regijah zaradi stečajev in presežnih delavcev ter vključenost brezposelnih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Ugotovili smo, da je delež brezposelnih od vseh brezposelnih, ki so izgubili zaposlitev zaradi stečaja ali so bili določeni kot presežni delavci, večji v Osrednjeslovenski regiji, kar je bilo v nasprotju z našim pričakovanjem. Potrdili pa smo utemeljeno domnevo, da je delež brezposelnih oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, pomembno večji v Podravski regiji. Keywords: brezposelnost, Osrednjeslovenska regija, Podravska regija, aktivna politika zaposlovanja Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1089; Downloads: 79
Full text (880,02 KB) |
4. ZAPOSLENOST IN MIGRACIJE V OSREDNJESLOVENSKI REGIJIMartin Šmalčič, 2009, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo zaposlenost in migracije v Osrednjeslovenski regiji, rezultate primerjamo z Republiko Slovenijo.
Gospodarski in družbeni razvoj določene regije je tesno soodvisen od trga dela: zaposlenost in migracije so odvisne od gospodarskega in družbenega razvoja - in obratno, gospodarski in družbeni razvoj je odvisen od zaposlenosti in migracij. V diplomskem delu smo raziskovali razmerje med Osrednjeslovensko regijo in celotno državo, Republiko Slovenijo z vidika nekaterih ključnih kazalcev trga dela oziroma zaposlenosti ter migracij. V tem okviru smo preverjali dve hipotezi, ki se nanašata na prednosti Osrednjeslovenske regije pri ključnih kazalcih trga dela in migracij za leto 2000 in 2007. Keywords: Migracije, Zaposlenost, Osrednjeslovenska regija Published in DKUM: 07.01.2010; Views: 2318; Downloads: 166
Full text (1,08 MB) |