Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

SOCIALNI NEMIRI V BOLGARIJI V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Robert Gašpar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Bolgari so eno tistih evropskih ljudstev, ki je svojo državo ustvarilo že v srednjem veku. To državo so slabili notranji boji med fevdalci, šibka osrednja oblast, vpadi Tatarov ter vojne s sosednjimi državami. Kljub temu so vzpostavili močno pravoslavno cerkev, bolgarska kultura pa je temeljila na kronikah, analih in letopisih vladarjev, patriarhov itd. Vse to pa se je spremenilo s prihodom močnega Osmanskega imperija. Bolgarija je postala prva balkanska država, ki si jo je Osmanski imperij popolnoma podredil. Pod novo oblastjo so Bolgari kot kristjani postali drugorazredni državljani z manj pravicami kot muslimani. V prvih stoletjih osmanske oblasti večjih uporov ni bilo. Kmalu so se med Bolgari začeli pojavljati posamezniki, ki so ljudi spodbujali k uporom, tuje vladarje pa k pomoči. Večja upora sta se tako zgodila med avstrijsko-turškimi vojnami konec 16. in konec 17. stoletja v Trnovu in Čiprovcih. Upora nista bila uspešna, represalije pa so bile grozljive. V 17. in 18. stoletju sta gospodarski napredek in odpiranje imperija tujim vplivom prispevala k večji ozaveščenosti Bolgarov. Razvijalo se je šolstvo v obliki celičnih šol. Pomembna osebnost tega obdobja pa je bil menih Paisij.
Keywords: Bolgarija, Osmanski imperij, upor, pravoslavna cerkev, katoliška cerkev, Paisij.
Published in DKUM: 18.11.2013; Views: 2204; Downloads: 115
Full text (897,12 KB)

Avstrijsko-turška vojna na področju Bosne 1737-1739: Banjaluška bitka 4. avgusta 1737
Admir Avdić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Na osnovi virov in literature sem predstavil avstrijsko-turško vojno na področju Bosne 1737-1739 s posebnim poudarkom na banjaluški bitki 4.avgusta leta 1737. To je bil čas, ko Osmanski imperij ni več veljal za vojaško velesilo in se je ubadal s številnimi vojaškimi in notranjimi težavami. Bosanski ejalet kot mejna pokrajina se je znašel v številnih težavah: lakota, kuga, poplave, prihodi številnih beguncev iz ostalih pokrajin, vpadi hajdukov ter strah pred avstrijskim napadom. Vsi so se dobro zavedali da je ejalet ostal brez velikega števila vojakov, ki so padli v vojnah s Perzijo in še posebej v porazu pri Oziji (Očakovu). Na čelu ejaleta se je takrat nahajal vezir Ali-paša Hekim-oglu, ki se je s svojimi bojnimi sposobnostmi izkazal v obrambi te najbolj izpostavljene pokrajine. Leta 1737 pride do napada avstrijske vojske na Bosanski ejalet, katerega vrhunec je bila bitka pri Banja Luki. Bošnjaki tu dosežejo veličastno zmago proti številčnejšemu in bolje opremljenemu nasprotniku. Ta zmaga je še dolgo odmevala v Osmanskemu imperiju in še mnogo širše, imela pa je tudi velik pomen na celotno nadaljevanje vojne. To veliko zmago so Bošnjaki dosegli brez pomoči iz Istanbula, boreč se za svoj fizični in duhovni obstoj. Z zmago se je na teh prostorih islam zadržal še naslednjih 150 let, povečala pa se je tudi bošnjaška nacionalna samozavest.
Keywords: avstrijsko-turška vojna 1737-1739, Bosanski ejalet, banjaluška bitka 1737, Ali-paša Hekim-oglu, Osmanski imperij
Published in DKUM: 12.06.2012; Views: 2427; Downloads: 140
Full text (2,79 MB)

Search done in 0.07 sec.