| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 160
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Psihopatska osebnost na vodilnih položajih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Sara Cenin, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času se vodje soočajo z veliko preizkušnjami. Ker se okolje zaradi različnih groženj in globalizacije nenehno spreminja, je pomembno, da se na vodilnem položaju znajde ambiciozni vodja, z moralno presojo in čustveno zrelostjo, ki se lahko dvigne nad lastno ozko umerjenostjo in vodi z integriteto. Ko se na čelu vodilnega položaja znajdejo psihopatske osebe, je smiselno pomisliti, kako lahko te osebe vplivajo, ne samo na države in podjetja, ampak družbo nasploh. Psihopatija je definirana kot osebnostna motnja, ki je rezultat genetike in okolja, ni ozdravljiva, lastnosti pa ostajajo stabilne skozi celo življenje. Znano je, da je veliko psihopatov v zaporih, manj znano pa je, da se jih veliko tudi znajde na visokih položajih, kjer se skoncentrirajo na moč, nadzor in prevlado. Tukaj nastopi razlika med uspešnimi in neuspešnimi psihopati, ki se kategorizirajo v različne tipe. Prilagoditvene lastnosti, ki so prisotne pri uspešnih psihopatskih posameznikih, kot so očarljivost, karizma in manipulativne sposobnosti, je zlahka zamenjati kot kompetence dobrih vodij, kar jih uspe pripeljati do vodilnega položaja. Zdi se, da je moč psihopatov prisotna na področjih, kjer se sprejemajo pomembne odločitve, ki vplivajo na milijone ljudi. Psihopati in njihova želja po prevladi in dominaciji je glavno gonilo za vzpon na vodilni položaj. Ko se le znajdejo na samem vrhu, pa jim njihove mnoge slabe karakteristike, kot so egocentričnost, grandioznost, manipulativnost, patološko laganje, sebičnost in druge onemogočajo, da bi bili učinkoviti in dobri vodje.
Keywords: psihopatska osebnost, karakteristike psihopatov, tipi psihopatije, vodilni položaji, dominanca, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 550; Downloads: 64
.pdf Full text (1,19 MB)

2.
Percepcija blagovne znamke Coca Cola med študenti Ekonomsko-poslovne fakultete
Larisa Višnjar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu »Percepcija blagovne znamke Coca Cola med študenti Ekonomsko-poslovne fakultete« opredeljujem blagovne znamke, ki so postale nepogrešljivi del našega vsakdana. Z njimi se srečujemo prav vsak dan. Uspešna blagovna znamka se ne zgodi kar čez noč, tega se zavedajo upravitelji znamk, ki se na vse možne načine trudijo, da bi kupcem znamko kar se da približali in jim v najboljši možni meri zagotovili zadovoljstvo v njihovih očeh, saj to privede do ponavljajočih se nakupov. Ogromno vlogo pri znamkah igra tudi njena osebnost, ki je neponovljiva oz. unikatna. Z njo znamki pripišemo človeške lastnosti in si jo zamišljamo kot resnično osebo. V drugem, empiričnem delu diplomskega dela, sem s pomočjo ankete študente Ekonomsko-poslovne fakultete spraševala o blagovni znamki Coca-Cola kot osebi. S pomočjo pridobljenih podatkov sem lahko v osnovi pridobila vpogled v osebnostni profil Coca-Cole kot osebe in kako jo kot takšno vidijo študenti. Rezultati raziskave so pokazali, da bi bila Coca-Cola ženska, črne ali bele polti, stara 25, 30 ali 40 let. Živela bi bolj razkošno, in sicer v vili. Bila bi Evropejka, živela pa bi v bolj topli državi – Španiji. Ker Coca-Colo povezujemo s pijačo, bi opravljala poklic natakarice, oblačila pa bi se v modna/trendovska oblačila. Njene oči bi bile rjave barve, prav tako tudi njeni kratki lasje. Ker smo prišli do zaključka, da bi bila Coca-Cola ženskega spola, bi imela ženski tip postave v obliki peščene ure, visoka pa bi bila 170 centimetrov. Njene najbolj vidne in izrazite osebnostne lastnosti bi bile sledeče: bila bi v koraku s časom, vesela, drzna, živahna, domača, prijazna in inteligentna. Veljala bi za ženstveno in nežno osebo.
Keywords: blagovna znamka, osebnost blagovne znamke, tipi osebnosti blagovne znamke, percepcija blagovne znamke, Coca-Cola.
Published in DKUM: 23.11.2022; Views: 751; Downloads: 170
.pdf Full text (2,89 MB)

3.
Napovedna veljavnost psihološkega testiranja za uspeh v izbirnem postopku : magistrsko delo
Miša Pogorevčnik, 2022, master's thesis

Abstract: Izbor ustreznega kadra predstavlja izziv za vsako organizacijo, saj je od sposobnosti, učinkovitosti in delovne uspešnosti zaposlenih odvisna prihodnost teh organizacij. Višja policijska šola se izbirnih postopkov že vrsto let loteva sistematično ter z dobro zastavljenimi izbirnimi postopki, ki vključujejo več različnih faz. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na tri faze izbirnega postopka, skozi katere gredo kandidati za policiste, in sicer psihološko testiranje, selekcijski intervju in psihološki pregled. Namen raziskave je ugotoviti, katere osebnostne lastnosti imajo najvišjo napovedno veljavnost uspeha kandidatov v izbirnem postopku ter ali splošne intelektualne sposobnosti napovedujejo uspeh kandidata v izbirnem postopku. V raziskavi je sodelovalo 423 kandidatov za policiste, ki so se izbirnih postopkov udeležili v letu 2021. Analizirali smo rezultate, pridobljene s pomočjo dveh osebnostnih vprašalnikov – Eysenckov in Freiburški osebnostni vprašalnik – ter testom inteligentnosti – test nizov. Izkaže se, da so najpomembnejše osebnostne lastnosti, ki napovedujejo uspeh na izbirnem postopku ekstravertnost in usmerjenost k dosežkom; posameznik, ki bo manj uspešen, pa bo tisti, ki bo izkazoval več nevroticizma. Višji dosežki na testu inteligentnosti prav tako napovedujejo uspeh na izbirnem postopku.
Keywords: Psihološko testiranje, izbirni postopek, napovedna veljavnost, osebnost policista.
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 420; Downloads: 69
.pdf Full text (1,31 MB)

4.
Metode ocenjevanja osebnosti mačk : diplomsko delo
Alice Šmigoc, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Osebnost je stabilna oblika vedenjskega odziva posameznika pod različnimi vplivi (sestavljena je iz vrste oblik obnašanja, ki so definirane v nekem kontekstu in času). Značaj pa definiramo kot individualne razlike v obnašanju, ki so biološko oz. genetsko determinirane. Ta dva pojma v raziskovalnem svetu pri živalih predstavljata kar nekaj ovir in zmede. Do tega prihaja, saj ju mnogo znanstvenikov pogosto kategorizira kot izraza z enakim pomenom. Ravno poznavanje osebnosti pri mačkah je ključnega pomena predvsem z vidika vnosa živali v neko novo družino. To ima pomembno vlogo predvsem v zavetiščih, kjer se trenutno mačke oddajajo v veliki meri zgolj na podlagi videza in spola. Z boljšim poznavanjem osebnosti lahko izboljšamo tudi odnos do svojih hišnih ljubljenk in jim zagotovimo boljše pogoje za življenje. Glavna sprememba, ki so jo živali pridobile med procesom udomačevanja, je poslušnost in krotkost (to je hkrati privedlo do nekaterih anatomskih sprememb, ki jih je mogoče opaziti pri udomačenih živalih). Glavna značilnost, ki so jo dosedanje študije odkrile, je, da prihaja do največ odstopanj v osebnostih lastnostih med pasmami. To kaže na to, da genetika predstavlja pomemben dejavnik pri izoblikovanju osebnosti. V študijah so nadalje potrdili, da so pasemske mačke veliko bolj samozavestne, aktivne, igrive, prijazne, radovedne, kot ne-pasemske mačke. Do zdaj najpogosteje uporabljeni metodi preverjanja osebnosti pri mačkah sta metoda uporabe anketnih vprašalnikov (uporabljajo se za ocenjevanje osebnostnih lastnosti s strani veterinarjev ali vse pogosteje tudi s strani lastnikov živali) ter metoda uporabe testov obnašanj (vključuje ocenjevanje osebnostnih lastnosti na podlagi pregleda obnašanja živali pod določenimi vplivi, npr. približevanje neznane osebe).
Keywords: osebnost, značaj, metode, pasme, domestikacija
Published in DKUM: 27.09.2022; Views: 482; Downloads: 40
.pdf Full text (817,55 KB)

5.
Oblikovanje in evalvacija modula razvijanja socialnih veščin za mlajše odrasle
Barbara Peras, 2021, master's thesis

Abstract: V pričujočem magistrskem delu smo proučevali program projektnega učenja mlajših odraslih ter oblikovali in evalvirali modul socialnih veščin za mlajše odrasle. V teoretičnem delu smo se dotaknili zgodovine projektnega učenja, opisali ciljno skupino in cilje programa ter kurikulum programa PUM-O. V osrednjem delu naloge smo teoretično predstavili teme oblikovanega modula socialnih veščin. Teme so bile: komunikacija, stres, strah, osebnost, motivacija in zaposlitev. Izbrali smo teme, za katere smo določili, da so pomembne za kakovosten osebnostni razvoj vsakega posameznika. Nato smo razložili še Herbartovo artikulacijo pouka, ker je bila le-ta podlaga za oblikovanje delavnic. Na koncu teoretičnega dela smo oblikovali "modul razvijanja socialnih kompetenc za mlajše odrasle", ki je namenjen prav udeležencem programa PUM-O. Modul je zasnovan v obliki dinamičnih, interaktivnih delavnic, saj smo želeli zagotoviti aktivno sodelovanje med udeleženci. V empiričnem delu naloge smo modul socialnih veščin za mlajše odrasle evalvirali iz treh zornih kotov. Ti so iz vidika visokošolskega učitelja, študenta in mentorjev programa PUM-O. Izvedli smo kvalitativno empirično raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo primerjali razlike o časovnem okviru delavnic, zanimivosti in nezanimivosti oziroma neučinkovitosti delavnic, ter mnenja o kvizu najhitrejša roka. S pomočjo raziskave smo želeli ugotoviti, ali opažamo razlike med odgovori mentorjev, visokošolskega učitelja in študenta. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da do razlik prihaja pri vsebinsko usmerjenih vprašanjih (časovni okvir delavnice in kviz 'hitra roka'), kjer mnenja mentorjev programa PUM-O odstopajo zaradi dolgoletnih izkušenj na področju izobraževanja mlajših odraslih. Glede na to, da širša javnost, predvsem študenti pedagoške smeri, ne pozna dovolj problematike mlajših odraslih, bi bilo zelo koristno, da bi študenti z udeleženci programa izvajali delavnice s področja poklicne identitete, osebnostne rasti in splošne poučenosti na fakulteti ali v prostorih programa PUM-O.
Keywords: PUM-O, projektno učenje, mlajši odrasli, evalvacija, socialne veščine, osebnost, cilji
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 951; Downloads: 99
.pdf Full text (1,57 MB)

6.
Povezanost organizacijske kulture podjetja in osebnosti zaposlenih
Rok Švarc, 2021, master's thesis

Abstract: V pričujočem magistrskem delu iščemo odgovor na vprašanji, ali organizacijska kultura vpliva na osebnost zaposlenih ter ali osebnost zaposlenih vpliva na organizacijsko kulturo. V prvem delu magistrskega dela razdelamo pojma organizacijske kulture in osebnosti. Organizacijska kultura je celovit sistem vrednot, norm, prepričanj, predstav in simbolov, ki določa na kak način se bodo vsi zaposleni obnašali in odzivali na probleme. Tvori jo zunanja plast, ki predstavlja vidne sestavine organizacijske kulture (legende, rituali, jezik, simboli) in nevidna plast (norme, vrednote, temeljne predpostavke). Funkcije organizacijske kulture so preprečevanje konfliktnih situacij, koordinacija in nadzor, povečanje motivacije, zmanjšanje negotovosti in konkurenčna prednost. Opisali smo več teorij, na podlagi katerih opredelimo tipe organizacijske kulture. To je Hofstedov model, Handyjeva tipologija, Dealova in Kennedyjeva tipologija in Ansoffova tipologija. Prav tako opišemo, kako se organizacijska kultura spreminja. Osebnost je celovit sistem relativno trajnih duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se razlikujemo med seboj. Osebnost tako zajema duševne značilnosti (osebnostne lastnosti, značilnosti duševnih procesov), telesne značilnosti (značilnosti telesnega videza, značilnosti bioloških procesov) in vedenjske značilnosti, zato se osebnost tudi definira kot psihofizična celota. Dejavniki, ki najbolj vplivajo na človekovo osebnost so dedni dejavniki, družinski dejavniki, kulturni dejavniki, družbeni dejavniki, pomembna pa je tudi samodejavnost. Najpomembnejše teorije osebnosti so Freudova teorija osebnosti, Allportova teorija osebnosti ter socialne teorije osebnosti. Med področja osebnostne strukture uvrščamo temperament, značaj, sposobnosti ter telesne značilnosti. Tipe osebnosti zaposlenih delimo glede na različne kategorije: glede na temperament razločujemo med sangvinikom, flegmatikom, melanholikom in kolerikom, glede na izbrane osebne pa so pomembni lokus kontrole, makiavelizem, samoučinkovitost in kreativnost. Prav tako lahko tipe zaposlenih delimo na 5 temeljnih dimenzij osebnosti in pri tem razločujemo med naslednjimi tipi: ekstravertnost, prijetnost, vestnost, nevroticizem in odprtost do sprememb. Organizacijska kultura vpliva na oblikovanje stališč in pogledov zaposlenih, stopnjo inovativnosti, motiviranosti in številne druge in s tem vpliva na določene segmente osebnosti. Tudi osebnost vpliva na organizacijsko kulturo podjetja. Ob ustanovitvi organizacije je organizacijska kultura odraz njenih ustanoviteljev. Ko organizacija raste, postane organizacijska kultura sestavljena iz skupka vseh osebnosti zaposlenih. Organizacija prenaša organizacijsko kulturo in tako spreminja svoje zaposlene v procesu socializacije. V procesu socializacije, ki je lahko usmerjena institucionalno ali individualno, se tako zaposleni seznanijo s prevladujočimi vrednotami in normami organizacije in jih prevzamejo. Organizacijska kultura tako vpliva na spremembe posameznikov in pridobivanje novih osebnostnih lastnosti, vendar so te manjše in niso tako velike, da bi se spremenila celotna osebnostna struktura posameznikov. Tudi osebnost zaposlenih spreminja organizacijsko kulturo, saj vsako njihovo spreminjanje organizacijske kulture, ne glede na to, ali organizacijsko kulturo spreminja vodstvo ali pa zaposleni, izhaja prav iz njihovih sposobnostih, značaja, pa tudi temperamenta.
Keywords: organizacijska kultura, osebnost, vpliv osebnosti na organizacijsko kulturo, vpliv organizacijske kulture na osebnost
Published in DKUM: 05.07.2021; Views: 1216; Downloads: 176
.pdf Full text (2,71 MB)

7.
Življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo
Julija Rožič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Mejna osebnostna motnja je najpogostejša osebnostna motnja. Zanjo so značilni nestabilni medosebni odnosi, intenzivna čustvena nestabilnost in impulzivnost. Te značilnosti povzročijo napačno dojemanje samega sebe in okolice. Osebe s to boleznijo s svojimi dejanji škodujejo sebi in predvsem ljudem okoli njih. Deliti življenje z nekom, ki ima to motnjo, je težko in stresno. Svojci in bližnji se soočajo z nepredvidljivimi vedenji, grožnjami in stalnimi konflikti. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako posamezniki doživljajo življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo in s kakšnimi težavami se ob tem soočajo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, pripravili smo sistematični pregled literature. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo pregledali mednarodne podatkovne baze MEDLINE, CINAHL, COBISS in Google Učenjak. S PRISMA diagramom smo prikazali potek iskanja relevantne literature. Rezultati: Po analizi podatkov smo ugotovili, da svojci, ki živijo z osebo z mejno osebnostno motnjo, velikokrat postanejo njihovi skrbniki. S prevzemanjem skrbi in odgovornosti za osebo s to motnjo doživljajo psihične in fizične obremenitve. Pojavljajo se stres, zaskrbljenost, konflikti v družini, depresija, socialna izključenost, občutki tesnobe, sramu, nemoči, krivde in žalosti. Diskusija in zaključek: Svojci oseb z mejno osebnostno motnjo so tako rekoč nevidni. S skrbjo za bolno osebo doživljajo veliko breme in zanemarjajo svoje potrebe. Predvsem jim primanjkuje socialne podpore in znanja, ki bi jim omogočilo boljše razumevanje bolezni in bolj učinkovit pristop za lažje življenje z osebo s to boleznijo.
Keywords: Duševne motnje, osebnost, družina, svojci, skrbnik, življenjske izkušnje.
Published in DKUM: 26.05.2021; Views: 1584; Downloads: 221
.pdf Full text (573,86 KB)

8.
Osebnost študentov Fakultete za varnostne vede : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Karmen Černigoj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Vsak človek ima osebnost, ki ga dela edinstvenega. Pri tem ima vlogo veliko različnih dejavnikov, ki nenehno vplivajo na oblikovanje in spreminjanje osebnosti. V zaključnem delu smo s teoretično-raziskovalno metodo poskušali raziskati osebnostne lastnosti študentov prvega letnika Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, jih analizirati in ugotoviti, katere so prevladujoče dimenzije osebnosti, koliko se povezujejo z interesi za varstvoslovne poklice ter nazadnje, ali so primerljive z osebnostnimi dimenzijami študentov v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji. Raziskava je potekala na spletni strani 1KA. Vprašalniki, v katerem je bil test osebnosti mini-IPIP, so bili posredovani rednim študentom prvega letnika Fakultete za varnostne vede, od katerih je vprašalnik rešilo 73 študentov. V zaključku so podane ugotovitve, ki temeljijo na analizi rezultatov testa osebnosti mini-IPIP. Analiza je pokazala povezanost med določenimi osebnostnimi lastnosti in poklici – redar, varnostni inženir, varnostni menedžer, delo na fakulteti, varnostni inšpektor, delo na carini, forenzik, pravosodni policist in sodni izvedenec. Razlike med slovenskimi in tujimi študenti so se pokazale predvsem z angleškimi in minimalno z ameriškimi študenti. S slednjimi se je razlika pokazala le v sprejemljivosti. Z angleškimi pa je bila razlika v sprejemljivosti, vestnosti, nevrotičnosti in odprtosti do novih izkušenj.
Keywords: diplomske naloge, varstvoslovje, osebnost, mini-IPIP, študenti
Published in DKUM: 10.05.2021; Views: 977; Downloads: 101
.pdf Full text (1,31 MB)

9.
Vpliv osebnosti na stil vodenja
Amon Lavtar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Velikokrat v življenju smo slišali izraze, kot so: »ta človek je slab vodja« ali »rojen vodja« in podobno. V zgodovini in dandanes so vodje in šefi ipd. pomemben del življenja v izobraževalnih ustanovah ali v delovnem okolju, vodstvo je eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na to, ali skupinska dejavnost uspe ali propade. V tem diplomskem delu je prikazana raziskava na področju povezave osebnosti s slogom vodenja. Prvi del raziskave predstavlja, kaj sploh je osebnost kot psihološki fenomen in kaj vpliva na človekov razvoj osebnosti. V praktičnem delu je predstavljeno, kakšen vpliv ima osebnost na človekov slog vodenja. Izvedeni so bili intervjuji, prek katerih smo definirali, kako se osebnost vrednoti pri slogu vodenja. Drugačne osebnosti imajo drugače miselne procese in s tem drugačne pristope k motiviranju podrejenih.
Keywords: vodstvo, osebnost, otroštvo, vzgoja, psihologija
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 850; Downloads: 66
.pdf Full text (428,68 KB)

10.
Pomen in vloga konfliktov za osebnostni in socialni razvoj pri predšolskem otroku
Nuša Rogelj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: S konflikti se srečujemo vsakodnevno in četudi jih običajno označujemo za nekaj negativnega, nezaželenega, so za dober medosebni odnos izrednega pomena. Konflikti se pojavljajo povsod, kjer sta v nekem odnosu vsaj dva človeka ne glede na starostno obdobje. Torej so prisotni v vseh življenjskih obdobjih, tudi vrtčevskem oz. predšolskem obdobju. Zato je zelo pomembno, da se z njimi soočimo pravilno in dovolj hitro, da jih rešujemo na optimalen in konstruktiven način, predvsem pa, da se jih ne bojimo. V teoretičnem delu diplomske naloge so podani različni strokovni vidiki o konfliktih, vzroki za njihov nastanek in naštete morebitne posledice. Predstavljene so vrste konfliktov ter možni načini reševanja le-teh. Predstavljeni so tudi konflikti v vrtcu, medvrstniško nasilje, vloga vzgojitelja in otroka ter vpliv konfliktov na otrokovo osebnost in socializacijo v ključnem – predšolskem obdobju. Empirični del predstavlja rezultate empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 216 anketiranih strokovnih delavcev v vrtcih po celi Sloveniji. V raziskavi nas je zanimalo, kako se na konflikte v vrtcu odzivajo otroci v različnih starostnih skupinah ter kako vzgojitelji glede na čas zaposlitve v vrtcu ter delovno mesto. Ugotovitve kažejo, da se v prvem starostnem obdobju otroci na konflikte odzivajo predvsem z jokom, v drugem pa jih po večini že skušajo reševati sami ali s pomočjo vzgojitelja. Odzivi vzgojiteljev ob konfliktni medvrstniški situaciji pa se kažejo predvsem tako, da se tisti z daljšim delovnim stažem in tisti na delovnem mestu vzgojitelja, v konflikte vmešavajo manj kot drugi.
Keywords: komunikacija, konflikt, osebnost, predšolski otrok, socializacija, vzgojitelj
Published in DKUM: 27.10.2020; Views: 1583; Downloads: 470
.pdf Full text (1,26 MB)

Search done in 18.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica