| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRIMERJAVA ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST MED SLOVENIJO IN PORTUGALSKO
Nastja Kramer, 2010, final seminar paper

Abstract: Naredili smo primerjavi dveh med sabo zelo podobnih držav glede stopnje gospodarske razvitosti. Prišli smo do spoznanja, da sta si tudi preučevana Zakona o davku na dodano vrednost zelo podobna in to samo zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji, saj državi kot članici zavezujejo njene temeljne pogodbe, med drugim tudi Šesta direktiva, ki vsebuje temeljne predpise s področja DDV. Prav zaradi tega državi uporabljata enako kreditno metodo za izračun DDV-ja. Prav tako so obdavčljive transakcije pri obeh državah enake, tudi bistvo v definiciji davčnega zavezanca je podobno, glede kraja in časa obdavčitve razlik ni. Najbolj izstopajoča razlika med zakonoma je v davčni stopnji posamezne države. Slovenija ima dve davčni stopnji, splošno 20 % in znižano 8,5 %. Portugalska pa ima tri davčne stopnje, splošno 21 %, vmesno 13 % in znižano 6 %. Velika razlika je tudi v obdavčenju hrane in alkohola v trgovinah in restavracijah. Pri oprostitvah pride do manjših razlik pri oprostitvah za dejavnosti, ki so v javnem interesu. Prav tako pride do manjših razlik pri vračilu DDV glede zneska, pri katerem se vračilo lahko zahteva. Obveznosti davčnih zavezancev so enake v obeh državah, razlika je samo v času, v katerem je potrebno predložiti obračun in v tem, da je davčno obdobje trimesečje v primeru, ko je zavezance v enem letu dosegel obdavčljiv promet blaga/storitev do vključno 210.000 € v Sloveniji ali 650.000 € na Portugalskem. Glede posebnih ureditev imata določene posebne ureditve enake, vsaka država pa ima še kakšno svojo, ki je druga nima. Torej lahko zaključimo, da je veliko podobnosti in malo manj razlik, ki jih ne moremo zanemariti. Čeprav te razlike pa niso tako izstopajoče, da bi zaradi njih prišlo do večjih prednosti oziroma slabosti za davčne zavezance v posamezni državi, kot tudi ne za državni proračun.
Keywords: Računovodske obveznosti, Obračun davka, Obdavčljiv dogodek, Načelo namembnega kraja, Pravna/popolna oprostitev, Blago, Uvoz blaga, Pridobitev blaga znotraj Skupnosti, Zakon, Države članice, Premičnine, Obveznost plačila, Neprava/delna oprostitev, Načelo države porekla, Obrnjena davčna obveznost, Prodajni kupon, Storitve, Šesta direktiva, Davčni zavezanec, Obveznosti davčnega zavezanca, Oprostitev plačila DDV, Davek na dodano vrednost, Davčna utaja, Davčni zastopnik, Obdavčljive transakcij
Published: 02.12.2010; Views: 2823; Downloads: 240
.pdf Full text (938,61 KB)

2.
S PRODAJO NEPREMIČNIN POVEZANI DAVKI
Tanja Boršić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Proučili smo davke, ki so povezani s prodajo nepremičnine. Podrobneje smo se osredotočili na Zakon o davku na promet nepremičnin, pa tudi na Zakon o davku na dodano vrednost in Zakon o davku od dobička iz kapitala, ki sta neposredno povezana s prodajo nepremičnine. Zakon o davku na promet nepremičnin opredeljuje, da je predmet obdavčitve vsaka prodaja nepremičnine oziroma vsaka prodaja lastninske pravice na nepremičnini. Zavezanec za plačilo davka je prodajalec nepremičnine, davčna osnova je prodajna cena nepremičnine, davčna stopnja pa znaša 2 %. Zakon ima tudi določene oprostitve plačila davka. Zakon o davku na dodano vrednost opredeljuje, da je predmet obdavčitve vsaka dobava blaga, med katere spadajo tudi nepremičnine ali opravljena storitev, vendar se ta davek plača samo pri novonastalih objektih in zemljiščih, ki še niso bile vseljene oziroma uporabljene. Zakon pravi, da je zavezanec za plačilo davka vsaka oseba, ki je opravljala katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Davčna osnova je cena prodane nepremičnine, davčna stopnja pa lahko znaša 22 % ali 9,5 %. Tudi ta zakon navaja določene oprostitve. Zakon o davku od dobička iz kapitala opredeljuje, da je predmet obdavčitve vsak dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala. Zavezanec za davek je vsaka fizična oseba, ki je s prodajo nepremičnine dosegla dobiček. Davčna osnova je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Davčna osnova je 25 % in se vsakih pet let znižuje, tako da je po dvajsetih letih davčna stopnja 0 %. Tudi ta zakon določa nekatere oprostitve. Na koncu vseh treh omenjenih poglavij o zakonih smo naredili tudi računske primere, v katerih smo, v določenih situacijah, izračunali katere davke morajo plačati zavezanci, kaj jim predstavlja davčno osnovo in koliko znaša davčna stopnja.
Keywords: Nepremičnina, davek na promet nepremičnin, davek na dodano vrednost, dobiček iz kapitala, davčni zavezanec, davčna osnova, davčna stopnja, oprostitev plačila davka, davčna napoved, davek na nepremičnine.
Published: 18.11.2013; Views: 2562; Downloads: 314
.pdf Full text (1,04 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica