Search the digital library catalog

Abstract: Pri poslovanju z nepremičninami je načelo zaupanja v zemljiško knjigo poglavitnega pomena. Iz tega načela izhaja, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Načelo zaupanja pri poslovanju z nepremičninami varuje dobroverno osebo, zato je vpis pravice v zemljiško knjigo pomemben. V zemljiško knjigo se vpisujejo nepremičnine, pravice na nepremičninah in pravna dejstva tako glede nepremičnin, kot glede imetnikov pravic na nepremičninah, ki so pomembna za pravni promet z nepremičnino. Stvarna pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo je tudi lastninska pravica. Po vsebini upravičenj, ki jih vključuje, je lastninska pravica najobsežnejša stvarna pravica in lahko na primeru te pravice najprimerneje razložimo upravičenja in tako tudi med njimi razpolagalno upravičenje. V magistrski nalogi bo pojasnjena razlika med samo pravico in upravičenjem. Vsebino pravice determinirajo upravičenja. Vsaka pravica je sestavljena iz enega ali več upravičenj. Vsebina upravičenj, ki jih vključuje pravica, nam povedo na kakšen način lahko uveljavimo pravico, proti komu jo lahko uveljavimo ter ali lahko s pravico razpolagamo in na kakšen način. Zato je členitev pravice na upravičenja ne zgolj teoretičnega pomena, temveč je izredno pomembna za pravilno razumevanje vsebine pravice, ter s tem povezano uporabo pravnih pravil o uveljavljanju pravice in razpolaganju z njo. Posamezna pravica lahko vključuje tri vrste upravičenj: temeljno (materialnopravno) upravičenje, pravovarstveni zahtevek in razpolagalno upravičenje.Vsaka pravica mora vključevati najmanj eno temeljno (materialnopravno) upravičenje ter pravovarstveni zahtevek. Večina pravic vključuje tudi tretjo vrsto upravičenja, to je razpolagalno upravičenje. Razpolagalno upravičenje predstavlja del pravice, ki imetniku zagotavlja pravno možnost prenesti, obremeniti, preoblikovati ter odpovedati se pravici. Z izrazom razpolagalno upravičenje označujemo pravno dejanje (pravni posel) njenega imetnika, ki povzroči prenos, spremembo ali prenehanje te pravice. Razpolagalno upravičenje je torej pravna možnost imetnika pravice razpolagati s to pravico na določen način. Ko obravnavamo razpolagalno upravičenje, se sprašujemo, ali pravica vključuje upravičenje imetnika razpolagati z njo in v kakšnem obsegu. Razpolagalno upravičenje je kot izrecna sestavina pravice opredeljena samo v prvem odstavku 37. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), pod pojmom lastninska pravica. To seveda ne pomeni, da druge pravice ne vsebujejo razpolagalnega upravičenja. Vse stvarne pravice tudi ne vsebujejo popolnega razpolagalnega upravičenja. V teoriji in sodni praksi se velikokrat nepravilno poimenuje razpolagalno upravičenje kot razpolagalna sposobnost. Prav tako se nam postavlja vprašanje, ali je razpolagano upravičenje predpostavka za začetek učinkovanja razpolagalnega pravnega posla. V pravnem prometu je trenutek vpisa izredno pomemben, saj velja pravna maksima prior tempore potior iure, ki pomeni hitrejši po času, močnejši po pravici. Pri tem je potrebno izpostaviti pričakovano pravico, katera je vmesno lastninsko stanje na nepremičnini, ko pravnoposlovni pridobitelj čeprav formalno gledano še ni lastnik, uživa določeno lastninsko varstvo, še preden vloži predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Postavlja se vprašanje, ali pričakovana lastninska pravica pridobitelja omeji razpolagalno upravičenje odsvojitelja. Lastninska pravica ni več absolutna pravica ali vseobsegajoča in oblastvena pravica, saj jo omejujejo različna pravna področja tako, da je njen tradicionalni koncept zelo okrnjen. Pri omejitvah lastninske pravice splošno razlikujemo med omejitvami v javnem interesu in omejitvami, ki varujejo zasebne interese. Te omejitve pa odpirajo nekatera pomembna pravna vprašanja, ki so predmet magistrskega dela.
Keywords: poslovanje z nepremičninami, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, trenutek vpisa, lastninska pravica, prenos lastninske pravice, materialnopravna upravičenja, razpolagalno upravičenje, razpolagalni pravni posel, pričakovana pravica, omejitve lastninske pravice.
Published in DKUM: 24.04.2019; Views: 5056; Downloads: 369
Full text (1,30 MB)

Abstract: Diplomska naloga govori o omejitvah lastninske pravice na nepremičninah in ohranjanju sožitja med sosedi. Kljub temu da je lastninska pravica najvišja pravna oblast, ki jo ima pravni subjekt nad pravnim objektom, je hkrati omejena s pravicami drugih. Te omejitve lahko pridejo do izraza v sosedskih odnosih, kjer pogosto prihaja do trenj med lastniki prostorsko povezanih nepremičnin. Mirno sobivanje se lahko zagotovi s poznavanjem posameznih pravnih institutov, ki posameznika ozaveščajo o njegovih pravicah in dolžnostih. V diplomskem delu je zajeta predstavitev lastninske pravice, zgodovina in razvoj lastninske pravice ter njena mednarodnopravna in ustavnopravna ureditev. Predstavljen je tudi pojem posesti, saj v vsakdanjem življenju ljudje pogosto zamenjujejo pojem lastninske pravice s posestjo. Na splošno so opredeljene omejitve lastninske pravice, tako v javnopravnem interesu kot tudi zasebnopravnem interesu. Sosedske odnose ureja več virov, zato so predstavljeni tudi bistveni pravni viri, zgodovina in načela sosedskega prava. Velik del diplomskega dela je namenjen posameznim institutom sosedskega prava, kot so imisije, gradnja čez mejo nepremičnine, uporaba meje, nujna pot, drevo na meji, zasledovanje živali čez mejo nepremičnine in ostali. V zadnjem delu diplomske naloge je zajeto pravno varstvo z opisom najpomembnejših tožb, s katerimi lahko posameznik rešuje spore pred sodiščem, kadar težav s sosedi ni mogoče urediti na miren način z medsebojnim dogovorom.
Keywords: lastninska pravica, posest, pravni viri, omejitve lastninske pravice, načela sosedskega prava, sosedski odnosi, imisije, meja, pravno varstvo.
Published in DKUM: 10.06.2015; Views: 1574; Downloads: 274
Full text (667,08 KB)

Abstract: Lastnina je temeljna z ustavo in mednarodnopravnimi akti zagotovljena pravica. Zanjo so postavljene tudi meje dopustnosti poseganja vanjo. Omejitve lastninske pravice so dopustne le, če temeljijo na zakonu. Omejitve lastninske pravice lahko razdelimo na tiste, ki so določene v javnem interesu in tiste, ki varujejo zasebni interes. Predkupna pravica predstavlja omejitev avtonomije lastnika nepremičnine, s kom bo sklenil pravni posel. Lahko nastane na podlagi zakona – zakonita predkupna pravica ali na podlagi pravnega posla – pogodbena predkupna pravica. V svojem diplomskem delu sem predstavila predvsem pogodbeno predkupno pravico, ki predstavlja omejitev lastninske pravice v zasebnem interesu. Je obligacijska pravica in je povsem prepuščena avtonomiji volj pogodbenih strank.
Keywords: omejitve lastninske pravice, zasebni interes, javni interes, zakonita predkupna pravica, pogodbena predkupna pravica, vpis v zemljiško knjigo, kolizija predkupnih pravic
Published in DKUM: 14.12.2012; Views: 3597; Downloads: 583
Full text (664,33 KB)

Abstract: Neprave stvarne služnosti so novost našega stvarnega prava, urejene v 226. členu Stvarnopravnega zakonika, ki jih opredeljuje kot služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti, vendar se ustanovijo v korist določene osebe. Združujejo elemente tako stvarnih kot tudi osebnih služnosti. Subjekt upravičenja, je bodisi pravna ali fizična oseba. V primeru slednje je možna širša možnost uporabe nepravih stvarnih služnosti. Poseben primer nepravih stvarnih služnosti, so služnosti v javno korist, ki imajo izredno velik pomen na področju javnega prava. Zaradi potreb gradnje omrežij javne gospodarske infrastrukture, so pomemben faktor pri omejitvi lastninske pravice, bodisi na sporazumni ali na prisilni podlagi. V zvezi s služnostmi v javno korist je posebej pomembno vprašanja prenosa teh služnosti, saj v primeru spremembe upravljavca določenega infrastrukturnega omrežja, po veljavni splošni ureditvi v SPZ, služnost ugasne in jo je potrebno ustanoviti na novo. Tudi če ne gre za spremembo upravljavca služnost v skladu z določili o osebnih služnostih, ugasne po tridesetih letih, medtem ko so infrastrukturna omrežja dolgoročne narave in trajajo tudi več kot petdeset let. Ti problemi privedejo do stroškovnega bremena, zamudnega dela in predvsem nepotrebnih zapletov. Zato je treba to področje na novo celostno urediti z bolj natančnimi določbami v splošnih, kakor tudi v posebnih predpisih. V tej smeri sta šla že Zakon o elektronskih komunikacijah ter Energetski zakon, vendar te novitete še zdaleč niso dovolj. Potrebna je nova celostna ureditev v enotnem zakonu,saj bi to omogočilo najlažjo uporabo določil o nepravih stvarnih služnostih.Omejitev lastninske pravice v javno korist je ob upoštevanju načel mednarodnega prava možna le v določenih primerih ob izpolnjevanju določenih pogojev. Opravičilo omejitve je javni interes, ki mora biti izkazan, vendar pa se lahko omeji pravico le v obsegu, ki je potrebna za dosego javnega interesa. Gre za minimalni možen poseg, večji obseg posega predstavlja kršitev veljavnega prava in tudi možnost varstva po veljavnem pravu. Služnosti v javno korist so na splošno urejene v Zakonu o urejanju prostora ter še posebej v drugih posebnih predpisih, ki urejajo posamezno vrsto infrastrukture.
Keywords: Omejitve lastninske pravice, neprave stvarne služnosti, služnosti v javno korist, osebne služnosti, Stvarnopravni zakonik, prenos služnosti, prenehanje služnosti v javno korist, Zakon o urejanju prostora, vpisovanje nepravih stvarnih služnosti v zemljiško knjigo.
Published in DKUM: 22.11.2011; Views: 12373; Downloads: 1143
Full text (527,17 KB)