| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Omejitve lastninske pravice v razmerju do varstvenega režima nepremičnih kulturnih spomenikov
Natalija Sbüll, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Kulturna dediščina predstavlja nenadomestljivo vrednoto, saj je vsaka enota kulturne dediščine, ki je poškodovana ali uničena, žal izgubljena. Zato je potrebno kulturno dediščino vključiti v aktivno vsakodnevno življenje. Skrb za njeno ohranjanje in varovanje v vseh okoliščinah je skrb vsakogar izmed nas. Tema diplomske naloge je posebna varstva lastninske pravice, to je lastninska pravica nad kulturno dediščino. Lastninsko pravico lastnik izvršuje tako, da ne omejuje drugih posameznikov ali krši zakona. Omejitve lastninske pravice, ki se pojavljajo, se ločijo, na tiste ki so naložene v javnem interesu in tiste, ki varujejo zasebne interese. Varstvo kulturne dediščine je potrebno vključiti v aktivno vsakodnevno življenje. V kategorijo kulturne dediščine, ki je najpogostejša, sodijo posamezne stavbe ali nepremični objekti. Ločimo registrirano dediščino, ki nima statusa spomenika in je varovana le posredno in kulturne spomenike, pri katerih so opredeljeni ukrepi varstva, sofinanciranje in pravica do raznih nadomestil.
Keywords: Lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, nepremična kulturna dediščina, javna korist, zakonita predkupna pravica države ali občine.
Published: 22.03.2013; Views: 1341; Downloads: 265
.pdf Full text (420,49 KB)

2.
PUBLICIRANJE POSEBNIH PRAVNIH REŽIMOV NA NEPREMIČNINAH V ELEKTRONSKI ZEMLJIŠKI KNJIGI
Sandi Žvajkar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Kot sam naslov pove, se bomo v navedenem delu posvetili publiciranju posebnih pravnih režimov na nepremičninah v elektronski zemljiški knjigi, na podlagi trenutno veljavnih predpisov v Republiki Sloveniji. Na začetku se bomo na kratko posvetili samemu razvoju zemljiške knjige v Sloveniji, od samih njenih zametkov do končne elektronske različice, ki jo poznamo danes, ter temeljnim načelom zemljiškoknjižnega prava, še posebej t.i. publicitetnemu načelu. V nadaljevanju se bomo na kratko tudi posvetili sami lastninski pravici s poudarkom na splošnih omejitvah le-te, tako javnopravnim omejitvam na nepremičninah kot zasebnopravnim po volji lastnika, kakor tudi omejitvam s ciljem mirnega sosedstva. V jedru tega dela pa se bomo podrobno posvetili omejitvam lastninske pravice na nepremičninah po posebnih predpisih. Na podlagi njihovih določb bomo tako spoznali vzpostavitev t.i. posebnih pravnih režimov nepremičnin, v samem zaključku pa se še bomo posvetili publiciranju le-teh v novodobni elektronski zemljiški knjigi.
Keywords: publiciranje, načelo javnosti, posebni pravni režimi nepremičnin, nepremičnine, zemljiška knjiga, e-ZK, omejitev lastninske pravice
Published: 22.03.2013; Views: 1163; Downloads: 94
.pdf Full text (526,68 KB)

3.
OMEJITEV LASTNINSKE PRAVICE V KORIST DOBRIH SOSEDSKIH ODNOSOV
Katja Bahorič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o omejitvi posameznikove lastninske pravice na nepremičnini v korist dobrih sosedskih odnosov ter zagotavljanju sožitja in mirnega kakovostnega življenja v soseski. Sosedsko pravo se namreč ne nanaša le na lastnike neposredno meječih nepremičnin, marveč zajema tudi vse prostorsko povezane nepremičnine. V diplomski nalogi je predstavljena lastninska pravica, njena zgodovina, načela ter omejitve lastninske pravice. Predstavljena je tudi posest, ki ne pomeni pravice, temveč je le dejansko stanje. Prav tako govori o bistvenih pravnih virih, v katerih so urejeni sosedski odnosi, o zgodovini sosedskega prava in o načelih, ki se jih moramo držati, ko vstopamo v odnose s sosedi. Poseben poudarek je na samih institutih sosedskega prava, kot so prekomerne imisije, gradnja čez mejo nepremičnine, institut nujne poti, zasledovanje domače živali na sosednjo nepremičnino, veje in korenine drevesa, ki segajo čez mejo nepremičnine, plodovi, ki padejo na tujo nepremičnino, in podobno. Na koncu so predstavljene tožbe in pravno varstvo, ki je zagotovljeno posamezniku, ko pride do sosedskih sporov, ki jih sosedje ne morejo ali nočejo urediti na miren, sporazumen način.
Keywords: Lastninska pravica, Sosedski odnosi, Omejitev lastninske pravice, Posest, Meja, Imisije, Varstvo okolja, Tožbe
Published: 10.01.2014; Views: 1262; Downloads: 155
.pdf Full text (800,87 KB)

4.
OSEBNE SLUŽNOSTI V TEORIJI IN PRAKSI
Nastja Kramer, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Služnost je ena izmed stvarnih pravic, s katero lahko omejujemo lastninsko pravico. Služnostni upravičenec ima pravico, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico, lahko pa tudi zahteva od lastnika, da opušča dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati. Že iz rimskega prava izhaja delitev služnosti na stvarne in osebne. Stvarna služnost je ustanovljena v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče stvari in praviloma ni časovno omejena. Osebne služnosti, katerim je posvečen pretežen del diplomskega dela, so ustanovljene v korist točno določene osebe in so neprenosljive. Ustanovijo se lahko na nepremičninah, premičninah in pravicah. Trajajo najdlje do imetnikove smrti, v kolikor so ustanovljene v korist fizične osebe, če pa so ustanovljene v korist pravne osebe, lahko služnost traja največ trideset let. Zakon taksativno našteva tri osebne služnosti; užitek, rabo in služnost stanovanja. Razlika med posameznimi osebnimi služnostmi je v pravicah, ki pripadajo služnostnemu upravičencu, saj se razlikujejo po obsegu in vsebini upravičenj. Užitek je najširša osebna služnost, ki lastniku prepušča samo golo lastninsko pravico, saj ostala upravičenja pripadajo užitkarju, ki ima pravico do uporabe in uživanja stvari. Raba služnostnemu upravičencu ne omogoča uživanja stvari, hkrati pa izvrševanja rabe ni mogoče prenesti na drugo osebo. Služnost stanovanja daje pravico imetniku služnosti in njegovim družinskim članom uporabljati tuje stanovanje ali njegove dele.
Keywords: služnost, osebna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, omejitev lastninske pravice
Published: 09.05.2014; Views: 1943; Downloads: 396
.pdf Full text (727,11 KB)

5.
OMEJITEV LASTNINSKE PRAVICE S SODNO PRAKSO
Nastja Vizjak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Pojem lastninske pravice je urejen v 37. členu SPZ: »Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon. Lastninska pravica ne more biti vezana na rok ali pogoj, razen če zakon določa drugače .« SPZ jasno poudarja, da je lastninska pravica najobsežnejša stvarna pravica. Omejitve lastninske pa so določene le zakonom, kar pa je skladno z ustavnopravno koncepcijo lastnine (67. člen Ustave RS). Med omejitvami lastninske pravice sta v 38. členu SPZ urejeni tudi pravno poslovna prepoved odsvojitve ter obremenitve (prepoved razpolaganja) in odkupna pravica . Sodna praksa v Sloveniji ni formalen vir prava, temveč je sodna praksa sekundaren vir prava, kateri zagotavlja enotno uporabo formalnih virov prava. Absolutno zavezujoči viri prava so le akti zakonodajalca (oziroma ustvarjalca), ali slovenskega ali evropskega. Ustava ter zakonodaja, ratificirani mednarodni sporazumi, evropska zakonodaja zato predstavljajo tako imenovani primaren vir prava. To so tisti viri, ki zarisujejo okvir prava na abstraktni ravni. Sodna praksa služi kot posvetovalno orodje, ki ga sodišče sicer ni dolžno upoštevati kot absolutno referenco .
Keywords: lastnina, lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, sodna praksa.
Published: 10.04.2015; Views: 1462; Downloads: 284
.pdf Full text (904,20 KB)

6.
USTANOVITEV SLUŽNOSTI PROTI VOLJI LASTNIKA SLUŽEČE NEPREMIČNINE V TEORIJI IN PRAKSI
Nuša Štrekelj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Pravica do zasebne lastnine je temeljna človekova pravica, ki posamezniku zagotavlja eksistenčno varnost, neodvisnost in samostojnost. Zato je temu primerno tudi varovana, ni pa popolnoma nedotakljiva. V prvem delu te diplomske naloge si bomo uvodoma ogledali sam institut lastninske pravice, varstvo le-te ter oblike njenega omejevanja. Nadaljevali bomo s samim institutom služnosti, vrstami služnosti, njihovo vsebino, nastankom in prenehanju le-teh. Glavni del pa bomo namenili posameznim načinom ustanovitve služnosti proti volji lastnika nepremičnine, ki se lahko ustanovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe, dokončne upravne odločbe ali s priposestvovanjem, pri čemer je možnost priposestvovanja osebne služnosti izključena. Posebno pozornost bomo namenili služnostim v javno korist, ki so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti in so ustanovljene v korist vsakokratnega operaterja določene javne infrastrukture. Ustanovijo se na podlagi dokončne upravne odločbe, njihovo trajanje pa je lahko začasno ali trajno. Za konec si bomo ogledali tudi zakonite služnosti oziroma legalne servitute, ki po svoji naravi sicer niso prave služnosti, ampak gre navadno za sklop zakonsko določenih omejitev in obveznosti vseh lastnikov nepremičnin, ki spadajo v določeno kategorijo in jih urejajo posebni predpisi.
Keywords: lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, služnost, stvarna služnost, osebna služnost, neprava stvarna služnost, služnost v javno korist, služnostni upravičenec, gospodujoča nepremičnina, služeča nepremičnina, nujna pot, pravnomočna sodna odločba, dokončna upravna odločba, priposestvovanje, odškodnina, zemljiška knjiga
Published: 06.07.2015; Views: 1161; Downloads: 315
.pdf Full text (976,46 KB)

7.
Analiza najnovejše sodne prakse glede služnosti v javno korist
Mojca Kos, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Lastninska pravica kot temeljna človekova pravica kljub absolutnemu varstvu ni povsem neomejena. Omejitve lastninske pravice posameznika so namreč dopustne zaradi njene gospodarske, socialne in ekološke funkcije in se posplošeno imenujejo omejitve v javnem interesu ali zaradi javne koristi. Obstoj zakonske podlage in javnega interesa za omejitev lastninske pravice nista dovolj. Dopustnost omejitve se namreč presoja tudi z vidika načela sorazmernosti. Gre za instrument s katerim se preprečujejo prekomerni posegi oblasti v lastninsko pravico posameznikov. V okviru posegov v lastninsko pravico na nepremičninah naše pravo pozna institut »utesnitve« lastninske pravice na nepremičninah imenovan služnost v javno korist. Gre za posebno vrsto nepravih stvarnih služnostnih pravic, ki so ustanovljene v korist države, lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb in nosilcev različnih infrastrukturnih dejavnosti. Ustanovijo se lahko na podlagi pogodbe med služnostnim upravičencem in lastnikom nepremičnine ali prisilno s pravnomočno upravno odločbo. Trajanje služnosti v javno korist je omejeno, razen če zakon določa drugače. Omejeno je na čas, ki je nujno potreben za dosego namena za katerega so bile služnosti v javno korist ustanovljene. Prenehajo v večini primerov na podlagi odločbe upravnega organa ali s pretekom časa za katerega so bile ustanovljene, ko torej niso več nujno potrebne.
Keywords: lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, služnost, stvarna služnost, osebna služnost, neprava stvarna služnost, služnost v javno korist, nepremičnina, javna korist.
Published: 19.05.2016; Views: 903; Downloads: 126
.pdf Full text (1,69 MB)

8.
UREDITEV INSTITUTA RAZLASTITVE V SLOVENSKEM PRAVNEM SISTEMU
Leon Rogan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Lastninska pravica spada med temeljne človekove pravice in je zato v veliki večini modernih in demokratičnih držav varovana z nacionalnimi pravnimi akti kot tudi z mednarodnimi pravnimi akti. Lastninska pravica spada med stvarne pravice, ki so po svoji naravi absolutne in vseobsegajoče. Zakonodajalec je lastninsko pravico v 37. členu Stvarnopravnega zakonika definiral kot pravico, da imamo stvar v posesti, jo uporabljamo in uživamo na najobsežnejši način ter z njo razpolagamo. Ustava RS v 69. členu določa, da se lahko lastninska pravica na nepremičnini odvzame ali omeji v javno korist proti nadomestilu v naravi ali odškodnini, pod pogoji, ki jih določa zakon. V okviru odvzema ali omejitev lastninske pravice pozna naše pravo institut razlastitve, trajno ali začasno služnost v javno korist ter pravico začasne uporabe nepremičnine. Razlastitev predstavlja popolni odvzem lastninske pravice, ki je lahko izveden ob predpostavki izkazane javne koristi ter ob plačilu pravične odškodnine ali zagotovitvi primerne nadomestne nepremičnine. Javna korist mora biti izkazana tako na abstraktni ravni kot na ravni konkretnega primera in mora biti sorazmerna z globino posega v posameznikovo lastninsko pravico. Lastninska pravica na nepremičnini se lahko omeji na zahtevo države, lokalne skupnosti ali drugega subjekta javnega prava z namenom, priskrbeti si nujno potrebne nepremičnine za javno potrebo. Razlaščenec, ki mu je bila s tem grobim posegom odvzeta lastninska pravica na nepremičnini, je upravičen do ustrezne odškodnine oziroma do enakovredne nadomestne nepremičnine. Poleg popolnega odvzema lastninske pravice pozna naše pravo tudi nepopolni odvzem lastninske pravice, in sicer kot trajno ali začasno služnost v javno korist ter kot pravico začasne uporabe nepremičnine. Institute omejevanje in odvzema lastninske pravice je zakonodajalec uredil v Zakonu o urejanju prostora, poleg njega pa nekatere specialne določbe vsebujejo še drugi zakoni.
Keywords: lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, nepremičnina, razlastitev, javna korist, odškodnina, razlastitveni upravičenec, razlastitveni zavezanec, služnost v javno korist
Published: 19.09.2016; Views: 592; Downloads: 152
.pdf Full text (776,67 KB)

9.
Zemljiškoknjižni vpisi v zvezi z razlastitvenimi postopki s pregledom sodne prakse
Nastja Dolamič, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obsega pregled celotnega postopka razlastitve, s katerim se prisilno odvzame ali omeji lastninsko pravico v korist države, lokalne skupnosti ali drugega subjekta javnega prava. Predmet razlastitve in omejitev lastninske pravice so lahko le nepremičnine. Z Ustavo RS so opredeljeni dopustni okvirji razlastitve, v skladu s katerimi se lastninska pravica na nepremičnini lahko odvzame ali omeji le na podlagi zakona, proti nadomestilu v naravi ali odškodnini ter pod pogojem, da je takšen poseg v javno korist. V skladu z zakonsko ureditvijo z razlastitvijo pride do popolnega odvzema lastninske pravice, medtem ko se v primeru omejitve lastninske pravice ta le delno odvzame. Lastninska pravica se lahko omeji s pravico začasne uporabe ali obremenitvijo z začasno ali trajno služnostjo. Institut razlastitve je v zakonski ureditvi predviden kot skrajni ukrep, ki se lahko uporabi izključno za izvedbo prostorskih ureditev, ki so v javno korist. Ob tem je potrebno zadostiti pogoju, da je takšna ureditev nujno potrebna in v sorazmerju s posegom v lastninsko pravico. Razlastitev je tako nedvomno najtežji poseg v lastninsko pravico kot eno temeljnih človekovih in premoženjskih pravic. V zvezi z razlastitvenimi postopki je potrebno upoštevati tudi zemljiškoknjižno pravo, saj predstavlja pomemben vidik na področju nepremičninskega prava. Pri pravnem prometu z nepremičninami je pomembno zlasti zanesljivo varstvo zaupanja v podatke, ki so vpisani v zemljiški knjigi, kot javni evidenci. Zemljiška knjiga je namreč namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Z vpisi v zemljiško knjigo se tako zagotovi publiciteta podatkov, na podlagi katerih se je mogoče seznaniti s pravnim stanjem nepremičnin. Skozi obravnavo razlastitvenih postopkov so zato izpostavljene posebnosti zemljiškoknjižnega prava in zemljiškoknjižni vpisi na tem področju, vključno s pregledom aktualne sodne prakse.
Keywords: lastninska pravica, nepremičnina, javna korist, odškodnina, razlastitev, razlastitveni postopek, omejitev lastninske pravice, začasna pravica uporabe, služnost v javno korist, zemljiška knjiga, vpis v zemljiško knjigo.
Published: 14.06.2018; Views: 289; Downloads: 127
.pdf Full text (982,49 KB)

10.
Omejitev lastninske pravice zaradi nedovoljene gradnje
Sabina Škarja, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V naši državi je pravica do zasebne lastnine podana kot ena izmed človekovih pravic v 33. členu Ustave Republike Slovenije. Ustava RS v 67. členu določa, da je zakon tisti ki določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zato svoje nepremičnine ne moremo uporabljati, uživati in z njo razpolagati po svoji volji, v kolikor obstaja zakon, ki nas pri tem omejuje zaradi gospodarskih, socialnih in ekoloških potreb drugih oseb. Omejitve glede uživanja zasebne nepremične lastnine se najbolj značilno urejajo v prostorskih aktih, ki določajo zazidljivost in pogoje za gradnjo. Izraz "črna gradnja", ki se je pri nas uveljavil za nezakonite, nedovoljene gradbene posege v prostor obravnavamo v osrednjem delu diplomske naloge. V slovenskem prostoru sta s 1. junijem 2018 pričela veljati dva pomembna predpisa (Zakon o urejanju prostora-2 in Gradbeni zakon), ki urejata področje urejanja prostora in prostorske ukrepe ter graditev objektov. V diplomski nalogi so opisane bistvene novosti, ki nam jih prinaša novi Gradbeni zakon (GZ). Med njimi razširja pojem objekta, uvaja enostavnejše in hitrejše postopke pridobitve gradbenega dovoljenja, investitorjem želi zagotoviti večjo pravno varnost in učinkovitejši nadzor. Zakon uvaja postopke s katerimi želi omogočiti čim širšo legalizacijo objektov, ki so bili zgrajeni brez potrebnih dovoljenj ali v nasprotju z njimi. Neupoštevanje predpisov pri gradnji objektov je sankcionirano s strani gradbenih inšpektorjev.
Keywords: Omejitev lastninske pravice, javni interes, nepremičnina, nedovoljena gradnja, Gradbeni zakon, inšpekcijski postopek, ukrepi in druge sankcije gradbenega inšpektorja, legalizacija.
Published: 26.11.2018; Views: 258; Downloads: 46
.pdf Full text (791,67 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica