| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 45
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Privabljanje razvijalcev k prostim in odprtokodnim skupnostim
Dejan Svetec, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena prosta in odprtokodna programska oprema, kako poteka njen razvoj, licenciranje in njena vloga v poslovnem svetu. V raziskavi preverjamo dejavnike, ki bi lahko vplivali na popularnost projektov, gostujočih na GitHubu. Rezultati so pokazali, da večjo popularnost dosegajo projekti, ki več časa posvečajo dokumentaciji. Projekti lahko tudi posredno povečajo svojo popularnost s pomočjo popularnih razvijalcev. Ti vplivajo na svoje sledilce in jih pritegnejo k novim projektom, vendar v povprečju vplivajo na manj kot 2 % svojih sledilcev. Tip licence, starost projekta in tip avtorja nimajo vpliva na popularnost projektov.
Keywords: prosta programska oprema, odprta koda, GitHub
Published in DKUM: 09.05.2018; Views: 1493; Downloads: 116
.pdf Full text (2,84 MB)

2.
Razvoj interaktivnega glasovalnega sistema s spletnim in strojnim vmesnikom
Gašper Pintar, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Tema diplomske naloge je razvoj interaktivnega glasovalnega sistema s strojnim in spletnim vmesnikom, ki za delovanje ne potrebuje povezave v internet in temelji na odprtokodnosti. Za izdelavo programskega vmesnika smo uporabili obstoječe odprtokodne rešitve in jih prilagodili potrebam diplomskega dela. Razvoj sistema je potekal na računalniku z operacijskim sistemom Ubuntu 14.04 LTS 64-bit (Trusty Tahr) Desktop, na katerem teče strežnik glasovalnega sistema. Strojni del, ki se uporablja v namenskih glasovalnih enotah, temelji na odprtokodni platformi NodeMCU, ki za delovanje uporablja mikrokontroler ESP8266. Zbiranje glasov se vrši prek namenskih glasovalnih enot in prek spletnega vmesnika – spletna glasovalna enota. Glasovalne enote skrbijo za zajem glasov glasovalcev in posredovanje prejetih podatkov prek brezžične povezave na strežnik. Za brezžično povezavo med strežnikom in glasovalnimi enotami skrbi namenski brezžični usmerjevalnik. Strežniški del je razvit v programskem jeziku JavaScript in skrbi za komunikacijo z bazo podatkov Redis, obdelavo zajetih podatkov in vzpostavitev spletnega glasovalnega vmesnika za prikaz vprašanj in rezultatov. Spletni vmesnik glasovalne enote je razvit s pomočjo programskega ogrodja AngularJS kot enostranska aplikacija ter omogoča prikaz vprašanj, dodajanje vprašanj, prikaz vseh odgovorov in prikaz statistike.
Keywords: Glasovalni sistem, glasovanje, NodeMCU, Mikrokontroler, ESP8266, Odprta koda, node.js
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1186; Downloads: 70
.pdf Full text (1,49 MB)

3.
Aplikacija odprtokodne knjižnice za optično prepoznavo znakov na operacijskem sistemu Android
Tina Nemanič, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Magistrska naloga obravnava odprtokodno knjižnico Tesseract za optično prepoznavo znakov (OCR, optical character recognition) na operacijskem sistemu Android. Podane so osnove in pregled aktualnih raziskav na področju optične prepoznave znakov. Raziskave so usmerjene v: a) prepoznavanje ročne pisave, b) samostojne aplikacije na mobilnih napravah, c) delovanje v realnem času v kombinaciji s prevodom, d) večjezične aplikacije in e) strojno učenje. Razlogi za odločitev za uporabo knjižnice Tesseract so: odprta koda, najboljši rezultati pri neodvisnih merjenjih in prilagojenost za operacijski sistem Android. Kot razvojno orodje je bil uporabljen Android Studio zaradi enostavnosti uporabe, ugodne krivulje učenja, možnosti uporabe čarovnika in močnih orodjih za razhroščevanje. Razvita rešitev je aplikacija za operacijski sistem Android 5.0 Lollipop, ki uporablja API 21. V letu 2016 bi razvito aplikacijo lahko uporabilo približno 40,5% naprav. Aplikacija deluje popolnoma avtonomno, čas prepoznave je pod eno minuto. Rezultati testiranja so pokazali, da v slabih svetlobnih pogojih, kot je na primer slika plinskega ali električnega števca, dobimo zelo nizko stopnjo prepoznanih številk. To stopnjo je možno povečati z dodatnim treningom aplikacije, vendar so tudi tu pomembne omejitve.
Keywords: odprta koda, OCR-optična prepoznava znakov, Android, aplikacija, knjižnica Tesseract
Published in DKUM: 28.06.2017; Views: 1446; Downloads: 204
.pdf Full text (1,72 MB)

4.
Razvoj aplikacije za spremljanje zdravega načina življenja
Jože Žlebič, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Posamezniki, ki se odločijo za izvajanje metode za izboljšanje zdravja, imenovane »2 + 5«, so pri njenem izvajanju pogosto nenatančni in nedosledni, zato smo v okviru diplomskega dela razvili aplikacijo, ki uporabnikom omogoča interaktivno spremljanje in beleženje aktivnosti ter prikaz njihove uspešnosti. Izdelali smo delujočo prototipno rešitev, pri kateri smo uporabili brezplačno razvojno programsko opremo. Tema diplomskega dela obravnava razvoj aplikacije s pomočjo programskega jezika JavaScript, knjižnice Jquery in informacijskih tehnologij platforme Node.js, html ter baze podatkov Redis. Ugotovili smo, da obstoječa brezplačna informacijska tehnologija omogoča profesionalno in učinkovito podporo za rešitev našega problema. Aplikacija deluje na mobilnih telefonih in stacionarnih računalnikih, na strani uporabnika jo izvaja spletni brskalnik, pri tem pa moramo imeti zagotovljen dostop do interneta.
Keywords: razvoj aplikacije, zdrav način življenja, metoda 2 + 5, JavaScript, Jquery, Node.js, Redis, odprta koda
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 1257; Downloads: 112
.pdf Full text (2,31 MB)

5.
Izdelava spletne aplikacije za nadzor radijskega omrežja
Marko Mitrović, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomska naloga predstavlja proces izdelave spletnega portala za pomoč pri delu znotraj oddelka NSMC (Network and Service Monitoring Center) in celotnega ATN sektorja (Access & Transport Network). Delo opisuje stanje pred implementacijo portala in razloži postopek analize, planiranja, namestitve virtualnih sistemov in razvoja portala s pomočjo odprtokodnih spletnih tehnologij (HTML, JavaScript, PHP, Google API) ter uporabo odprtokodnih strežniških in virtualizacijskih rešitev (Linux, Apache Web Server, Vmware). Programska rešitev, ki se uporablja v nadzornem centru in tudi v drugih tehničnih in netehničnih oddelkih družbe Si.mobil d.d. je namenjena pregledu informacij o baznih postajah in izvajanju najbolj pogostih operacij na baznih postajah in baznih kontrolerjih.
Keywords: programska rešitev, informacijski sistem, mobilno omrežje, odprta koda, telekomunikacije
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1931; Downloads: 104
.pdf Full text (5,02 MB)

6.
GONILNIK ZA REALNO-ČASOVNI ZAJEM PAKETOV IZ MREŽE ETHERCAT V OKOLJU LINUX
Mario Casar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opisana izdelava gonilnika za zajem podatkov v realnem-času pri visokih frekvencah iz omrežja EtherCAT, in sicer s pomočjo odprtokodnih rešitev za okolje Linux. Na začetku je primerjava dveh razširjenih rešitev za strogi realni-čas v operacijskem sistemu Linux z namenom ugotoviti, ali sta rešitvi enakovredni. Primerjani rešitvi sta v drugem delu implementirani in opravljene so primerjalne meritve. Izbrana rešitev Linux RT-Preempt je nato uporabljena kot osnova za razvoj jedrnega gonilnika. Gonilnik je razvit kot jedrni modul za operacijski sistem Linux, zasnovan na odprtokodni rešitvi IgH EtherCAT Master. Gonilnik je testiran, rezultati opravljenih meritev pa primerjani s pričakovanimi.
Keywords: Linux, realni-čas, EtherCAT, RT-Preempt, RTAI, IgH EtherCAT Master, odprta koda.
Published in DKUM: 23.09.2016; Views: 1508; Downloads: 125
.pdf Full text (3,14 MB)

7.
ODPRTOKODNE REŠITVE ZA UPRAVLJANJE PAMETNIH HIŠ
Nejc Vidrih, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi predstavimo internet stvari in uporabo naprav te kategorije v pametni hiši. Razložen je princip odprte kode in lastnosti, ki so povezane z internetom stvari. Naredimo pregled obstoječih naprav za pametne hiše in komunikacijskih protokolov, s katerimi te komunicirajo. Z uporabo računalnika Raspberry Pi razvijemo sistem pametne hiše upravljane z mobilno iOS aplikacijo, razvito z programskim jezikom Swift. Razvijemo tudi razširitev za hiter dostop do izbranih funkcionalnosti in avtomatsko upravljanje z uporabo iBeacon tehnologije. Opišemo tudi izzive interneta stvari in predlagamo idejno rešitev sistema pametne hiše.
Keywords: internet stvari, odprta koda, pametna hiša, iOS
Published in DKUM: 07.09.2016; Views: 2396; Downloads: 237
.pdf Full text (7,69 MB)

8.
UVEDBA BREZPAPIRNEGA DELOVNEGA NALOGA
Metod Škufca, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi je opisana namestitev, prilagoditev in uporaba sistema za sledenje servisnim zahtevkom. Sistem je postavljen v podjetju Advant d.o.o. in omogoča brezpapirni način delovanja oddelka tehnične podpore. Cilj vpeljave sistema je bil zamenjava obstoječega načina sledenja servisnih zahtevkov. Papirni delovni nalogi v uporabi so postali preokorni za današnje čase. Nujno je bilo omogočiti mobilni dostop in odpraviti napake zaradi ročnega načina vnosa in prenosa informacij. Uporabili smo sistem za sledenje zahtevkom OTRS, ki je razvit v spletni tehnologiji. Nastal je kot produkt odprtokodne skupnosti in je prosto dostopen za implementacijo sprememb ter zelo prilagodljiv. Rezultat predstavlja uporabno rešitev, ki dobro služi svojem osnovnemu namenu elektronskega sledenja zahtevkov. Pokazala se je tudi občutna pohitritev in povečana natančnost delovnega procesa. Izboljšave so občutne tudi pri iskanju in dostopu do informacij. Glavni cilji projekta so bili doseženi. Kot možnosti nadaljnjega razvoja vidimo širitev uporabe sistema v druge oddelke znotraj podjetja in ureditev dostopa za stranke, ki že deluje v pilotni fazi.
Keywords: brezpapirno poslovanje, sistemi sledenja dogodkov, center za podporo strankam, odprti sistem za zahtevke, odprta koda.
Published in DKUM: 22.06.2016; Views: 1088; Downloads: 111
.pdf Full text (1,21 MB)

9.
Primerjava okolij za razvoj odprtokodnih projektov z vidika zmožnostno zrelostnega modela
Domen Knez, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavimo primerjavo štirih spletnih okolij, namenjenih razvoju odprtega programja z vidika zmožnostno zrelostnega modela. Na začetku predstavimo združeni zmožnostno zrelostni model in uradne metode za izvajanje presoje doseganja njegovih ciljev. Predstavimo tudi splošne lastnosti izvajanja primerjalne študije in odprtokodni model razvoja programske opreme. Nato na kratko predstavimo okolja SourceForge, GitHub, Launchpad in CodePlex ter primerjamo njihove funkcionalnosti in priljubljenost glede na število projektov, ki uporabljajo ta okolja. Glede na podporo doseganja ciljev posameznih procesnih področij združenega zmožnostno zrelostnega modela nato s pomočjo rezultatov presoje in rezultatov primerjave presoj posameznih spletnih okolij izberemo okolje SourceForge kot okolje, ki nudi največ funkcionalnosti za doseganje ciljev teh procesnih področij. Na koncu podamo tudi nekaj predlogov za morebitne nadaljnje raziskave.
Keywords: primerjava, zmožnostno zrelostni model, CMMI, SourceForge, GitHub, Launchpad, CodePlex, odprta koda, odprto programje
Published in DKUM: 05.04.2016; Views: 1561; Downloads: 125
.pdf Full text (8,46 MB)

10.
PRENOVA SPLETNE STRANI ZA KMETIJO
Uroš Legat, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomska naloga opisuje izdelavo spletne strani za kmetijo, ki se ukvarja s pridelavo sadja. Cilj naloge je bil izdelati spletno stran, kjer bodo obiskovalci našli vse pomembne informacije in bo enostavna za vzdrževanje. Trenutna spletna stran ni ažurna, vsebuje napačne podatke, hkrati pa je zahtevna za urejanje, saj lastnik nima potrebnega znanja. Za izdelavo smo uporabili odprtokodni sistem CMS Joomla. Spletno stran smo najprej izdelali na lokalnem strežniku, za ta namen pa smo uporabili program XAMPP.
Keywords: joomla, xampp, odprta koda, sadjarstvo, sistemi za urejanje vsebin
Published in DKUM: 25.03.2016; Views: 1696; Downloads: 187
.pdf Full text (2,71 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica