Search the digital library catalog

Abstract: Zaradi vse večjega prodora proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, bodo prihodnji elektroenergetski sistemi potrebovali več prožnosti, stabilnosti in zanesljivosti, da bodo lahko ohranjali ravnovesje med proizvodnjo in porabo. Hitro uvajanje spremenljive proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, ki je trenutno v teku, bo svoj polni potencial doseglo šele z uvajanjem shranjevanja električne energije. Lastnost, da lahko električno energijo shrani in jo pozneje dovede v omrežje, ko in kjer je potrebna, je ključnega pomena in lahko pripomore k razogljičenju ter k večji energetski učinkovitosti in zanesljivosti oskrbe z električno energijo. Vendar pa so uvajanje tehnologij shranjevanja električne energije, poleg dosedanjih visokih stroškov tehnologij shranjevanja in nepripravljenosti nekaterih tehnologij shranjevanja, ovirale tudi regulativne in tržne ovire. Med pomembnejše ovire se štejejo predvsem neobstoj oz. pomanjkljiva pravna opredelitev shranjevanja električne energije, dvojno obdavčevanje in zaračunavanje omrežnin, omejitve pri dostopu in sodelovanju na veleprodajnih energetskih trgih in nejasnost glede možnosti lastništva objektov za shranjevanje električne energije s strani omrežnih operaterjev. V magistrskem delu so na kratko predstavljene tehnologije shranjevanja in različne storitve, ki jih lahko nudijo elektroenergetskemu sistemu. Poudarek je na analizi ovir ter ključnih pravnih aktov Evropske unije, ki urejajo shranjevanje električne energije. Prihodnost shranjevanja električne energije bo v veliki meri odvisna od prilagajanja obstoječe zakonodaje in razvoja novih regulativnih okvirjev, ki bodo spodbujali vključitev tehnologij shranjevanja v elektroenergetski sistem.
Keywords: energetski prehod, razogljičenje, obnovljivi viri energije (OVE), elektroenergetski sistem (EES), shranjevanje energije, regulativne ovire, prožnost, aktivni odjemalci, lastniška ločitev
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 146
Full text (3,89 MB)

Abstract: Glavni cilji evropske energetske in podnebne politike so varnost oskrbe, konkurenčnost in trajnost. Države članice EU so se zavezale znižati emisije toplogrednih plinov do leta 2030 za 40 % glede na delež iz leta 1990 in delež vse porabe energije iz obnovljivih virov energije zvišati na vsaj 27 %. Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, zato les predstavlja pomemben obnovljiv vir energije. Slovenska zakonodaja z novim Energetskim zakonom ugodno vpliva tudi na razvoj in umeščanje tehnologij pridobivanja električne energije in toplote iz obnovljivih virov energije. Osrednji del raziskovanja predstavlja analiza obstoječega proizvodnega procesa pridobivanja lesne biomase v podjetju BIOFIT d.o.o. Ugotovimo neustrezno kakovost lesnih sekancev glede na potrebe trga, kot tudi prenizko proizvodno zmogljivost. V podjetje smo uvedli tehnologijo soproizvodnje električne energije in toplote z uplinjanjem lesne biomase. S programskim orodjem ARIS smo izdelali model rešitve prenove proizvodnega procesa pridobivanja lesne biomase neposredno iz gozda in sicer za pridobivanje visokokakovostnih lesnih sekancev z uvedbo ukrepov sortiranja, od izvora lesa do končnega kupca, sejanja in sušenja lesnih sekancev.
Keywords: proizvodna naprava SPTE, obnovljivi viri energije (OVE), lesna biomasa
Published in DKUM: 30.11.2016; Views: 2108; Downloads: 117
Full text (3,32 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava primer smotrne izbire ogrevalnega sistema glede na različne kurilne energente v stanovanjski hiši. Primerjava alternativ in analiza posameznih kurilnih energentov je bila izvedena na primeru starejše stanovanjske hiše, ki ji je bil prizidan prizidek. Obstoječa stanovanjska hiša se ogreva s kotlom na drva, ki služi tudi za oskrbo s sanitarno vodo. Objekt in ogrevalni sistem sta bila zgrajena pred dobrimi tridesetimi leti, zato ga je potrebno po dozidavi prizidka popolnoma prenoviti. Pri vgradnji novega ogrevalnega sistema v stanovanjsko hišo se srečamo z vprašanji ekonomskega vidika, vidika okoljevarstva in možnosti adaptacije oziromamožnosti izgradnje. Pred izvedbo je potrebno preveriti vrednost začetneinvesticije in upoštevati povprečne letne stroške za nakup izbranega energenta. Potrebno je ovrednotiti lastnosti posameznega ogrevalnega sistema glede vzdrževanja, življenjske dobe delovanja in možnosti izgradnje. Hkrati moramo bitipozorni tudi na obremenjevanje okolja z izpusti toplogrednih plinov.Ogrevanje s kotlom na kurilno olje na primer izpušča v okolje veliko strupenihsnovi, kar gotovo ni skladno s prizadevanji po zmanjšanju onesnaženosti okolja. Na drugi strani ogrevanje z lesno biomaso v okolje izpušča samo toliko ogljikovega dioksida, kot so ga drevesa med svojo rastjo odvzela iz ozračja. V tem primeru lahko govorimo o nevtralni obremenitvi okolja, kar je za okolje in posledično za ljudi ključnega pomena. Pri izvedbi analize smo se oprli na program DEXI, v katerem smo izdelali odločitveni model za optimalno izbiro ogrevalnega sistema. Zbrane ugotovitve nam bodo v oporo pri določitvi kriterijev za izbor primernega ogrevalnega sistema za vse tiste, ki bodo stali pred odločitvijo, kateri je zanje najbolj primeren. Na proučevanem primeru lahko potrdimo, da je ogrevanje z drvmi najboljša izbira ogrevalnega sistema. Energent se pripravlja v lastni režiji, z lastnimi sredstvi, pridobi pa se iz lastnih gozdnih površin. V kolikor zaradi kakršnegakoli dejavnika temu pogoju ni možno zadostiti, so primernejši ogrevalni sistemi, ki porabljajo druge energente.
Keywords: obnovljivi viri energije (OVE), biomasa, ogrevalni sistem, kurilni energent, onesnaževanje, večkriterijski odločitveni model
Published in DKUM: 24.09.2015; Views: 1623; Downloads: 199
Full text (3,30 MB)

Abstract: Magistrsko delo je osredotočeno na področje zanesljive oskrbe z energijo, ki zraven trajnosti in konkurenčnosti predstavlja enega izmed treh ključnih ciljev evropske energetske politike. Natančneje opredeljuje gospodarski pomen in cilje zanesljive oskrbe, tveganja, povezana z zanesljivo oskrbo, kakor tudi Akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo. Zanesljivost oskrbe je eden izmed ključnih ciljev energetske politike Evropske unije (v nadaljevanju EU), zato je posebna pozornost namenjena tudi evropski energetski politiki, njenemu nastanku, ciljem in potencialnim ukrepom kakor tudi trenutnemu stanju in izzivom energetike v EU. Slednja se danes namreč sooča z vrsto izzivov, med katerimi največji izziv predstavlja visoka uvozna odvisnost, zato je bistveno, da EU ukrepa zdaj in s skupnimi močmi, da bi si zagotovila konkurenčno, trajnostno in predvsem zanesljivo oskrbo z energijo. V ta namen si pospešeno prizadeva oblikovati skupno energetsko politiko. Ker je tudi Slovenija članica EU, magistrsko delo podrobneje predstavlja tudi izhodišča in cilje energetske politike Slovenije, zanesljivost oskrbe v Sloveniji ter njene cilje in pomen. Praktični del magistrskega dela analizira energetsko uvozno odvisnost EU in Slovenije ter vlogo obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE) pri zagotavljanju zanesljive oskrbe. S pomočjo statistične primerjave, obogatene s tabelaričnimi in grafičnimi prikazi, so predstavljeni proizvodnja, viri in poraba energije v EU in v Sloveniji, kar je osnova za nadaljnjo analizo, tj. analizo uvozne odvisnosti kot glavnega pokazatelja zanesljivosti oskrbe. Predstavljena je vloga OVE pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo, hkrati pa so analizirani dejavniki, ki povzročajo razlike med državami članicami EU glede izkoriščanja OVE. Posebna pozornost je namenjena tudi napovedim za prihodnost na ravni EU kot tudi v Sloveniji. Na ravni EU sta podrobneje analizirana dva scenarija, ki analizirata evropske energetske trende do leta 2030, t. i. referenčni scenarij in scenarij Baseline 2009. Za napovedovanje energetske prihodnosti Slovenije pa so natančneje predstavljene in analizirane dolgoročne energetske bilance do leta 2030, izdelane za več scenarijev. Poseben poudarek je na projekcijah kazalnikov za spremljanje zanesljivosti oskrbe v Sloveniji. Za boljše razumevanje sta na začetku magistrskega dela predstavljena nastanek in razvoj EU ter v okviru tega Slovenija kot članica EU.
Keywords: Evropska unija (EU), energetska politika, zanesljiva energetska oskrba, energetska uvozna odvisnost, obnovljivi viri energije (OVE), Slovenija
Published in DKUM: 15.05.2014; Views: 2285; Downloads: 331
Full text (1,94 MB)

Abstract: Zaradi škodljivih vplivov uporabe fosilnih goriv pri energetski oskrbi, ki se raztezajo od podnebnih sprememb do gospodarske nestabilnosti, so obnovljivi viri energije (OVE) deležni vedno več pozornosti. Mestna občina Maribor (MOM) ima kot eno od največjih urbanih območij v Sloveniji ključno vlogo, da na lokalni ravni ponudi rešitve okoljskim in gospodarskim problemom ter jih integrira v nacionalne programe Slovenije. V MOM je potencial vodne energije zapolnjen, obstaja pa še veliko potenciala za izrabo sončne energije, lesne biomase in plitve geotermalne energije, a na poti do njihove izrabe stojijo številne ovire politične, ekonomske in družbene narave. Vendar pa bi zaradi trenutnega stanja okolja, nestabilnih cen energentov, vse večje brezposelnosti in vsesplošne gospodarske krize bilo nujno te težave rešiti in začeti množično izkoriščati lokalno dostopne vire energije. V diplomskem delu smo najprej spoznali osnovne značilnosti MOM ter na osnovi teh obravnavali različne oblike OVE in tehnologije za njihovo izrabo. Na osnovi teh smo analizirali možnosti izrabe vsakega OVE posebej glede na dane potenciale in ovire, ki bi utegnile to preprečiti. Pri tem smo si pomagali tudi z obstoječimi načrti, projekti in drugimi dokumenti, ki pokrivajo področje rabe OVE v Evropski uniji, Sloveniji in MOM, ter na osnovi ugotovljenega sklepali o prihodnosti energetske oskrbe MOM.
Keywords: Obnovljivi viri energije, Mestna občina Maribor, izraba OVE, onesnaževanje, gospodarstvo, razvojni programi
Published in DKUM: 24.10.2013; Views: 2108; Downloads: 229
Full text (3,00 MB)