Search the digital library catalog

Abstract: Osebni podatki so del človekove zasebnosti. Ob vstopu v zdravstveno socialno ustanovo se temu delu zasebnosti posameznik mora odpovedati. Prav zato je osrednja naloga vseh zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi skrbno ravnanje z osebnimi podatki in njihovo varovanje. Zdravstveni delavci se moramo zavedati, da ima vsak stanovalec pravico do zasebnosti in zaupnosti svojih zdravstvenih podatkov. Za izvedbo raziskave smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega raziskovanja. Kot orodje smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal vprašanja s področja teoretičnega poznavanja mednarodne konvencije, zakonov, pravilnikov in kodeksov ter vprašanja s področja prakse glede upoštevanja varstva podatkov v delovnem okolju. Anketiranje je potekalo 10 dni v mesecu marcu 2022, vzorec pa je predstavljalo 118 zaposlenih v zdravstveno socialni organizaciji. Da ne bi prihajalo do kršitev varovanja osebnih podatkov, je potrebno usposobiti vse zaposlene v zdravstveno socialnih ustanovah, da bodo pri svojem delu pravilno obravnavali in uspešno varovali pridobljene osebne podatke.
Keywords: Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov, osebni podatek, zdravstveni podatki, poklicna skrivnost
Published in DKUM: 14.10.2022; Views: 129; Downloads: 21
Full text (1,23 MB)

Abstract: Zaradi vse večje potrebe po čim lažjem pridobivanju informacij in komunikaciji med podjetjem ter zaposlenim sem se odločil, da za svojo diplomsko delo s pomočjo podjetja Bass d. o. o., Celje izdelam spletno aplikacijo »MojPortal«. Namen aplikacije je pridobivanje podatkov iz ostalih BASS programov in vizualizacijo le-teh, obenem pa tudi za olajševanje komunikacije med zaposlenim in upravo podjetja. Aplikacija je izdelana po načrtu vseh ostalih aplikacij omenjenega podjetja v jeziku Java s pomočjo platforme Vaadin.
Keywords: Osebni portal, Java, Vaadin, Payara, spletne aplikacije, spletni servisi, masovni podatki, zaposleni, podjetje in komunikacija
Published in DKUM: 04.08.2022; Views: 394; Downloads: 0

Abstract: Magistrsko delo obravnava elemente in določbe o privolitvi s primeri ter mnenja relevantnih institucij oziroma organov, ki so vodilne na področju varstva osebnih podatkov tako na evropski kot na nacionalni ravni. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki je bila sprejeta 25. maja 2018 in se neposredno uporablja v vseh državah članicah EU, v točki (a) prvega odstavka 6. člena določa, da je obdelava zakonita takrat in če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov. Za primerjavo, predstavljam tudi slovensko in avstrijsko zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov oziroma določbe glede privolitve, kot pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Nadalje predstavljam izzive in tveganja za kazni, ki jih določajo evropski in nacionalni predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Globa, ki jo Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov predvideva v primeru kršenja določb, je v višini štirih odstotkov letnega prihodka podjetja oz. 20 milijonov evrov, odvisno od tega, kateri znesek je višji. V osrednjem delu magistrskega dela so predstavljeni določeni primeri ter primerjava med ZVOP-1, DSG in Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov na področjih, ki odpirajo največ vprašanj, na primer: privolitev otrok, dokazovanje privolitve, umik privolitve, privolitve posameznikov, ki so bile pridobljene pred uveljavitve Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov ter privolitvena nesposobnost. V tem delu magistrskega dela se pokažejo razlike in hkrati podobnosti med različnimi zakonodajami ter področnimi zakoni, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Za zaključek magistrsko delo obravnava predlog ZVOP-2 v delu, ki se nanaša na privolitev kot pravno podlago ter analizo novosti, ki jih prinaša na področju privolitve. Slovenija, kot ena izmed zadnjih držav članic, ki še ni sprejela zakona, ki bi implementiral določbe Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, želi s predlogom ZVOP-2 doseči čimprejšno harmonizacijo predpisov in ureditev področja varstva osebnih podatkov.
Keywords: SPLOŠNA UREDBA O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV, PRIVOLITEV, OSEBNI PODATKI, ZVOP-1, DSG, INFORMIRANOST, PROSTOVOLJNOST, NEDVOUMNOST, SPECIFIČNOST
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 525; Downloads: 104
Full text (1003,06 KB)

Abstract: Zakonodaja je na področju zdravstva izjemno razpršena, posledično so tudi določila o varstvu osebnih podatkov v zdravstvu določena v različnih aktih, kar lahko privede do nepreglednosti. Po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavi vprašanje, kako ta vpliva na zahteve varstva osebnih podatkov ter kako se v zdravstvu odražajo načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu ni prinesla šokantnih vsebinskih sprememb, kar lahko povežemo z dejstvom, da obdelava osebnih podatkov v zdravstvu večinoma temelji na zakonski pravni podlagi (ki se s sprejetjem Splošne uredbe o varstvu podatkov ni spremenila). Vsekakor pa prinaša višjo stopnjo zavedanja pomembnosti varstva osebnih podatkov ter seveda za kršitelje predpisuje znatno višje kazni. Zraven zakonskih določb morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno spoštovati tudi načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki predstavljajo temeljna vodila pri obdelavi osebnih podatkov. Tako na primer ni nujno, da je vse, kar je zakonito, tudi v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, zakonsko predpisani rok hrambe se pod določenimi pogoji lahko izjemoma podaljša in podobno. Kljub podrobni zakonski ureditvi varstva osebnih podatkov v zdravstvu, pa se konkretne zahteve varstva osebnih podatkov določajo v praksi, torej pri vsakemu upravljavcu posebej. Konkretne smernice glede ustreznosti določenih ukrepov varstva osebnih podatkov je zaradi različnosti narave obdelav, izjemno težko (če ne nemogoče) zastaviti. Ker so zahteve varstva osebnih podatkov v veliki meri vezane tudi na razvoj informacijske in druge tehnologije, lahko določeni ukrepi varovanja čez noč postanejo nezadostni (npr. zaradi ugotovitve varnostnih napak v informacijskem sistemu). Izvajalci zdravstvene dejavnosti imajo glede obdelave osebnih podatkov izjemno težko nalogo – nenehno morajo spremljati razvoj zahtev ter zaščitnih ukrepov varstva osebnih podatkov ter predviditi varnostna tveganja in narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nezakonito obdelavo. Posebno pozornost morajo nameniti tudi izobraževanju (in opominjanju) zaposlenih. Po preučitvi odločb Informacijskega pooblaščenca o prekršku namreč ugotovimo, da veliko večino kršitev v zdravstvu predstavljajo neupravičeni vpogledi v zdravstvene podatke pacientov. Pravica do zasebnosti pacienta vsekakor ni novost, kar pomeni, da bi se je moral zavedati popolnoma vsak zaposleni v zdravstvu. Nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene podatke pomenijo grobo kršitev zasebnosti pacienta. Da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti v čim večji meri preprečil kršitve varstva osebnih podatkov, mora poskrbeti, da zaposleni glede varstva osebnih podatkov prejmejo izčrpna navodila, da se izvajanje ukrepov redno preverja ter da se o njih zaposlene tudi redno izobražuje. Ključno je, da se izvajalci zdravstvene dejavnosti zavedajo, da gre pri kršitvi varstva zdravstvenih osebnih podatkov za poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti ter da je treba storiti vse, da se kršitve preprečijo.
Keywords: Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu, zdravstveni osebni podatki, posebne vrste osebnih podatkov, splošna načela varstva osebnih podatkov, minimalni standardi varstva osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov, varnostni incident.
Published in DKUM: 28.07.2021; Views: 632; Downloads: 124
Full text (1009,46 KB)

Abstract: Digitalizacija, ki sodi med aktualne trende in povzroča čedalje obsežnejše zbiranje podatkov, organizacijam omogoča učinkovitejše upravljanje in poslovanje. Poleg prednosti pa digitalizacija prinaša tudi številne izzive, povezane z ustreznim varovanjem in upravljanjem podatkov. Prav tako je pomembno zagotavljanje pozitivnih javnih percepcij glede deljenja osebnih podatkov, saj to vpliva na lažje pridobivanje podatkov s strani organizacij. Raziskave kažejo, da na pripravljenost ljudi za deljenje osebnih podatkov vplivajo različne okoliščine, med drugim tudi zaznava tveganj in občutljivosti podatkov, zaupanje v organizacije ter namen zbiranja podatkov. Kljub temu primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na razlike v percepcijah glede zbiranja osebnih podatkov s strani državnih in zasebnih organizacij. Raziskovanje tovrstnih razlik je pomembno zaradi različne narave dela organizacij in različnih namenov zbiranja podatkov. Z namenom ugotoviti, ali obstajajo razlike v percepcijah glede deljenja osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami, je bila v diplomskem delu izvedena kvantitativna raziskava med uporabniki spleta v Sloveniji. Ugotavljalo se je, ali med respondenti obstajajo razlike v pripravljenosti za deljenje osebnih podatkov glede na vrsto organizacij, namen zbiranja podatkov in zaupanje v organizacije. Rezultati so pokazali, da v pripravljenosti respondentov za deljenje osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami ne obstajajo statistično značilne razlike, medtem ko je pripravljenost za deljenje osebnih podatkov povezana s pridobitvijo individualne koristi, zaupanje v državne organizacije pa je povezano s pripravljenostjo za deljenje osebnih podatkov z njimi. Respondenti so sicer najmanj pripravljeni deliti osebne podatke z nadzorstvenimi organizacijami. Ugotovitve raziskave pomembno prispevajo k razumevanju okoliščin, povezanih s pripravljenostjo ljudi za deljenje osebnih podatkov, uporabne pa so za organizacije pri spodbujanju sodelovanja ljudi pri zbiranju osebnih podatkov in krepitvi zaupanja javnosti v njihovo delo.
Keywords: diplomske naloge, osebni podatki, zbiranje, deljenje, javni sektor, zasebni sektor, javne percepcije
Published in DKUM: 22.07.2020; Views: 789; Downloads: 126
Full text (983,97 KB)