| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SKLADNOST KONVENCIJ O IZOGIBANJU DVOJNI OBDAVČITVI MED SLOVENIJO, HRVAŠKO, MADŽARSKO, ITALIJO IN AVSTRIJO Z USMERITVAMI OECD
Nataša Šeliga, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Proučili smo pomen konvencij o izogibanju dvojni obdavčitvi. Dvojno obdavčitev odpravimo že z določanjem rezidentstva, saj s tem določimo katera država ima pravico do obdavčitve dohodka oziroma premoženja. Odprava dvojne obdavčitve lahko izboljša davčno — finančni položaj davčnih zavezancev, toda na drugi strani lahko povzroči izgubo davčnega vira ali zmanjšanje davčnih prihodkov. Države sklepajo konvencije zaradi izogibanja dvojni obdavčitvi. Konvencije o izogibanju dvojni obdavčitvi so mednarodne pogodbe, katerih osnovni nameni so predvsem v odpravi mednarodne dvojne obdavčitve, preprečevanju davčnih utaj in drugih izogibanj plačevanju davkov, razdelitev pravic obdavčevanja med državama pogodbenicama in preprečevanju davčnih diskriminacij. Primerjali smo skladnost konvencij o izogibanju dvojni obdavčitvi med Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko, Italijo in Avstrijo. Ugotovili smo, da do bistvenih razlik med konvencijami ne prihaja, saj države, ki sklepajo konvencije, jih sklepajo po Vzorčni konvenciji OECD. Glavna lastnost te konvencije je njena fleksibilnost. Ravno ta lastnost je razlog za neidentičnost med konkretnimi konvencijami, oziroma razlog za razlike v vsebini določb med njimi. Konvencije Hrvaške, Madžarske, Italije in Avstrije sklenjene s Slovenijo se razlikujejo predvsem glede na osebe, na katere se konvencije nanašajo, glede na pomorski, celinski in zračni promet. Pri davkih, za katere se uporablja konvencija, prihaja do manjših razlik, saj so davki večinoma isti, le pri nekaterih državah srečujemo še dodatne davke, ki jih opredeljujejo države pogodbenice. Hrvaška se razlikuje od omenjenih držav v izmenjevanju informacij za potrebe DDV zaradi tega, ker ni članica EU, razlike pa smo našli tudi v dividendah, predvsem v %, prav tako pa tudi pri licenčninah in avtorskih honorarjih, kjer je stopnja obdavčitve med Slovenijo in Hrvaško, Madžarsko ter Italijo 5 %, med Slovenijo in Avstrijo pa 10 %.
Keywords: Dvojna obdavčitev dohodka, metoda oprostitve ali izvzetja, metoda dobropisa ali odbitka, OECD, smernice OECD za večnacionalne družbe, izogibanje dvojni obdavčitvi, Vzorčna konvencija OECD, Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Italija in Avstrija.
Published: 22.09.2010; Views: 3270; Downloads: 579
.pdf Full text (512,08 KB)

2.
OBDAVČITEV DOHODKOV IZ ZAPOSLITVE PO NAČELU VIRA DOHODKA
Mira Sitar, 2016, master's thesis

Abstract: Mednarodna mobilnost delavcev povzroča veliko težav v smislu davčne obravnave njihovih dohodkov. Za namen obdavčitve je treba proučiti vsebine dogovorov med delavci in delodajalci, na podlagi katerih se delo opravlja v tuji državi, ter na podlagi posameznega primera določiti davčne posledice tako za delodajalce, kot za čezmejne delavce. Čezmejni delavci se včasih težko znajdejo v poplavi vseh davčnih pravil, ki jih morajo upoštevati. Pri opravljanju dela v tujini morajo namreč upoštevati nacionalne zakonodaje relevantnih držav, to je države rezidentstva in držav, v katerih opravljajo svoje delo, ter tudi mednarodne zakonodaje, predvsem mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Komentar Vzorčne konvencije OECD je zelo pomemben vir za običajno razlago mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Po splošnem pravilu iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja ima država, v kateri se delo opravlja, pravico do obdavčitve tistih dohodkov posameznikov, ki se nanašajo na delo v tej državi. Pri določanju pravice do obdavčitve po načelu vira dohodka pa mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja določajo tudi izjemo, na podlagi katere država vira nima pravice do obdavčitve dohodka iz zaposlitve, ne glede na to, da se delo opravlja na ozemlju te države. Teza magistrskega dela je, da slovenska davčna zakonodaja sledi določilom in navodilom OECD, vendar pa to ni zagotovilo, da pri mednarodnem obdavčevanju ne pride do neskladij in morda celo dvojne obdavčitve dohodkov. Ker mednarodna zakonodaja, torej mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ne definira nekaterih izrazov, ki jih uporablja, se v določenih primerih za namen določanja pomena posameznega izraza uporablja nacionalna zakonodaja držav pogodbenic. Pri določanju pomena izraza, ki ni definiran v mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja je v pomembno pomoč Komentar Vzorčne konvencije OECD. Vendar pa predvsem zaradi svobode držav pri interpretaciji izrazov iz mednarodnih pogodb po nacionalni zakonodaji prihaja do pomembnih nesoglasij v zvezi s pravico do obdavčitve posameznega dohodka v posamezni državi, zaradi česar se kljub sklenjenim pogodbam o izogibanju dvojnega obdavčevanja slednje vseeno pojavlja. Takšna interpretacija določb pa običajno pomeni tudi precejšnjo negotovost davčnih zavezancev, posredno pa tudi oviro pri mednarodnem poslovanju tako družb kot zaposlenih. Upoštevaje določbe slovenske davčne zakonodaje, Vzorčne konvencije OECD in njenega Komentarja ter analizo in izpostavljeno problematiko iz domače in tuje literature, v tem delu analiziram vsebino določb, ki vplivajo na mednarodno obdavčenje dohodkov iz zaposlitve po načelu vira dohodka, hkrati pa predstavljam problematiko na tem področju. Opravljena analiza obsega predvsem izraze »zaposlitev«, »delodajalec« in »dohodki iz zaposlitve« iz 1. in 2. odstavka 15. člena Vzorčne konvencije OECD o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki določa pravila glede mednarodnega obdavčevanja dohodka iz zaposlitve. Hkrati pa analiziram problematiko v zvezi z interpretacijo določb, ki izhaja iz tuje literature, in podajam svoje primere, na podlagi katerih pojasnjujem problematiko, ki nastaja na področju mednarodnega obdavčevanja dohodkov iz zaposlitve. Menim, da mednarodna in slovenska davčna zakonodaja ter uveljavljene interpretacije in prakse precej dobro sledijo hitrim spremembam v poslovnem okolju, vendar pa je prostora za izboljšave še veliko. S poenotenjem interpretacije izrazov in s tem pravil glede obdavčevanja ter z nekaterimi postopkovnimi poenostavitvami na področju mednarodnega obdavčevanja bi bila poslovanje mednarodnih podjetij in delo čezmejnih delavcev verjetno veliko lažja.
Keywords: mednarodno obdavčenje, načelo obdavčitve po viru dohodka, dohodnina, vir dohodka, dohodek iz zaposlitve, čezmejni delavci, izogibanje dvojnega obdavčevanja, pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja, Komentar Vzorčne konvencije OECD, Vzorčna konvencija OECD
Published: 23.05.2016; Views: 1858; Downloads: 232
.pdf Full text (974,78 KB)

3.
IZHODNO OBDAVČENJE - DOPUSTNI OKVIRI OBDAVČITVE MIGRACIJ IN PRENOSA PREMOŽENJA ZNOTRAJ EU
Jerica Dolšak Van Rijnsoever, 2016, master's thesis

Abstract: Številne države obdavčujejo latentne kapitalske dobičke, ki nastanejo na njenem območju, pa v času davčne emigracije še niso realizirani. Davčna obveznost nastane na podlagi domneve o odsvojitvi premoženja v trenutku pred izgubo davčnega rezidentstva oziroma pred prenosom sredstva v drugo državo. Države članice EU se v omejenem obsegu s sklepanjem mednarodnih davčnih konvencij ter s spoštovanjem prava EU odpovedujejo svoji suvereni pravici do pobiranja ali predpisovanja davčnih obveznosti. Vzorčna davčna konvencija OECD dodeljuje pravico do obdavčitve kapitalskih dobičkov državi, kjer je davčni zavezanec rezident v času odsvojitve kapitala. Pri tem si avtorji različno razlagajo vsebino pojma »odtujitev premoženja«. Številni avtorji zagovarjajo, da se domnevna odsvojitev lahko razlaga kot »odtujitev« v smislu 13(5) člena Vzorčne davčne konvencije OECD ter da izhodno obdavčenje ne pomeni prekoračitev sklenjenih mednarodnih davčnih pogodb. V izogib dvomom o pravilni interpretaciji navedenih mednarodnih pogodb nekatere države že v mednarodni davčni pogodbi nedvomno določajo pravice do obdavčitve z izhodnim davkom. Izhodno obdavčenje predstavlja omejitev svobodi ustanavljanja (49. člen PDEU), ki pa je opravičljiva iz razloga v javnem interesu, to je pravice do obdavčitve dohodka, nastalega na območju države članice. Ukrepi za zagotovitev izhodnega obdavčenja morajo biti sorazmerni glede na opravičljiv cilj, ki ga zasledujejo. Tako se posamezniku lahko naložijo izhodni davki, vendar le z odlogom plačila davka do dejanske realizacije kapitalskih dobičkov. Pri določanju davčne obveznosti se upoštevajo bodoča zmanjšanja vrednosti kapitala, če se le-ta ne upoštevajo v državi imigracije. Gospodarska družba mora imeti možnost izbire med takojšnjim plačilom davka ali odlogom oziroma obročnim odplačilom davčne obveznosti. Za odobritev odloga se lahko v primeru izkazanega tveganja za neplačilo davka zahteva zavarovanje. Prav tako se lahko v času odloga davčna obveznost obrestuje. Izhodni davki so v skladu s pravom EU in mednarodnim davčnim pravom. Predstavljajo pravično razdelitev davčne obveznosti med državami glede na kraj nastanka obdavčljivega dohodka. Slovenski davčni sistem možnosti obdavčitve latentnih kapitalskih dobičkov ob emigracijah posameznikov ali družb ne ureja. Izjema je obdavčitev skritih rezerv pri čezmejnih združitvah ali delitvah, v kolikor niso podani pogoji za odlog. Menim, da je glede na načelo davčne teritorialnosti in razvoj prava EU tud v Sloveniji smiselno uvesti izhodno obdavčenje.
Keywords: Izhodni davki, emigracija, imigracija, čezmejni prenos statutarnega sedeža družbe, čezmejni prenos sredstev, Vzorčna davčna konvencija OECD, vrednotenje sredstev po tržni vrednosti, izogibanje davkom, davčna teritorialnost.
Published: 05.07.2016; Views: 658; Downloads: 110
.pdf Full text (1,88 MB)

4.
PRIMERJALNO PRAVNI PRIKAZ DIREKTNE OBDAVČITVE DOBIČKA STALNE POSLOVNE ENOTE V SLOVENIJI, AVSTRIJI IN NA NIZOZEMSKEM
Evelina Novak, 2016, master's thesis

Abstract: Davčna zakonodaja posamezne države poleg dobička družb, ki se štejejo za davčne rezidente, obdavčuje tudi določene poslovne aktivnosti, ki jih na njenem teritoriju izvajajo tuje družbe in se štejejo za davčne nerezidente. Pri tem davčna zakonodaja, tako domača kot tuja, za namene obdavčitve definira stalno poslovno enoto, ki je umetna tvorba in predstavlja dogovor o obdavčitvi med dvema državama. Družba ne more biti obdavčena v drugi državi, v kolikor v njej ne opravlja dejavnosti po stalni poslovni enoti. Obstoj stalne poslovne enote nerezidenta na območju ene države namreč pomeni pravico te države, da obdavči dohodke, ki jih je stalna poslovna enota ustvarila na njenem teritoriju. Za izogibanje in reševanje problemov, ki nastanejo iz dvojnega obdavčevanja se kot vodilo uporablja OECD-Vzorčna konvencija, ki predstavlja tudi orodje za sklenitev bilateralnih davčnih sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Po presoji aktivnosti družbe z vidika določb o obstoju stalne poslovne enote, se izvede kompleksna določitev dobička, ki je predmet obdavčitve v državi vira. Dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti je tisti dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga dosegla, če bi bila samostojna in ločena družba. Poročilo o pripisu dobička stalne poslovne enote uveljavlja poseben pristop, t.i. AOA princip za pripis dobička, ki ga davčni organi povečini priznavajo kot ustreznega. Lahko rečemo, da je stalna poslovna enota element, ki dokazuje povezavo med prihodkom, davčnim zavezancem in državo, da upraviči svojo pravico do obdavčitve. Koncept stalne poslovne enote, kot ga definira veljavna OECD-Vzorčna konvencija in tudi slovenska zakonodaja, že dolgo ni v koraku s trendi poslovanja. OECD ima z BEPS akcijskimi načrti, sprejetimi oktobra 2015, dobro zasnovo za preprečitev zlorab koncepta stalne poslovne enote in za odlivanje dobička. Vprašanje seveda je, kdaj in kako uspešni bodo novi ukrepi, ki jih večina držav članic OECD zaenkrat še ni implementirala v svojo nacionalno zakonodajo.
Keywords: stalna poslovna enota, pripis dobička, dvojno obdavčevanje, AOA princip, OECD-Vzorčna konvencija, konvencije, BEPS
Published: 15.09.2016; Views: 781; Downloads: 77
.pdf Full text (1,51 MB)

5.
Pomen izogibanja dvojnega obdavčevanja pri obdavčitvi pravnih oseb z analizo sklenjenih sporazumov z izbranimi državami
Martina Angelini, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je obravnavana problematika mednarodnega dvojnega obdavčevanja dohodkov pravnih oseb skozi analizo ukrepov za izogibanje dvojnega obdavčevanja tako na nacionalni kot bilateralni ravni. Podana je analiza določb slovenskega korporacijskega zakona, ki so relevantne za preprečevanje dvojnega obdavčevanja rezidentov na podlagi svetovnega dohodka kot tudi nerezidentov za dohodke z virom v Sloveniji. Poseben poudarek je namenjen povezanim osebam, od analize različnih zakonskih opredelitev pojma povezanih oseb do analize določb zakona, ki obravnava obdavčitev povezanih oseb. Opravljena je primerjalna analiza treh mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je sklenila Slovenija, in sicer z Nemčijo, Italijo in Srbijo. Sporazumi temeljijo na Vzorčni konvenciji OECD, ki skupaj s komentarjem predstavlja pomemben inštrument pri izogibanju dvojnega obdavčevanja. Primerjalno so analizirani sistemi obdavčitve pravnih oseb v izbranih državah s poudarkom na unilateralnih merilih za odpravo dvojnega obdavčevanja. Teoretične podlage in zakonske rešitve so podkrepljene s številnimi primeri, kar nalogi daje pomembno uporabno vrednost. Slovenija kot članica Evropske unije je podvržena pravnemu redu te skupnosti, zato so v nalogi analizirane nekatere sodbe Sodišča EU, ki obravnavajo problematiko dvojnega obdavčevanja.
Keywords: davek od dohodka pravnih oseb, dvojno obdavčevanje, Italija, Srbija, Nemčija, metoda odbitka, metoda oprostitve, davčni odtegljaj, Vzorčna konvencija OECD, načelo svetovnega dohodka, načelo vira
Published: 15.09.2016; Views: 1133; Downloads: 138
.pdf Full text (1,76 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica