| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 51
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Ukrepi za preprečevanje možnosti erozije davčne osnove in preusmeritve dobička ter njihov vpliv na poslovanje multinacionalnih podjetij
Tatjana Svažič, 2019, master's thesis

Abstract: Na vse odmevnejše primere spornih davčnih praks skupin mednarodnih podjetij, ki imajo za rezultat nepravično obdavčitev dobičkov v primerjavi z ostalimi podjetji ter enormen izpad davčnih prihodkov držav, v katerih dejansko poslujejo, so se mednarodne organizacije in zakonodajalci odzvali s predlogi in uvedbo ukrepov za preprečevanje škodljivih davčnih praks, tj. erozije davčne osnove in prenašanja dobička (t. i. BEPS). V nalogi najprej predstavljamo problem, katere so škodljive davčne prakse mednarodnih podjetij, ki se z novimi ukrepi na področju mednarodnega davčnega prava poskušajo zajeziti. Osredotočamo se na prakse, ki jih v ospredje kot ključne izpostavljajo ti ukrepi. To so zlasti poslovanje prek davčnih oaz, manipulacije s TC-ji, zlorabe mednarodnih davčnih konvencij, manipulacije z neopredmetenimi sredstvi, zlorabe opredelitve stalne poslovne enote in davčna inverzija. Po predstavitvi izbranih spornih in škodljivih davčnih praks mednarodnih podjetij povzemamo ukrepe, ki jih je v okviru akcijskega načrta za preprečevanje BEPS oktobra leta 2015 predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Institucije EU so ob zavedanju, da je na notranjem trgu Evropske unije potreben enoten pristop, ukrepe pozdravile in k njim še odločneje pristopile s paketom za preprečevanje izogibanja davkom, ki ga kratko predstavljamo. Slovenija nove rešitve oz. ukrepe uvaja predvsem z implementacijo ukrepov, ki jih predvidevajo področne Direktive EU, zato je posledično tudi v slovenski davčni zakonodaji precej novosti, ki zadevajo poslovanje podjetij, zlasti tistih, ki so del mednarodne skupine podjetij. Vsi predvideni ukrepi bodo bistveno vplivali na poslovanje mednarodnih podjetij. Ta bodo morala davčnim učinkom svojega poslovanja posvečati več pozornosti kot kdaj koli prej. Medtem ko je vpliv ukrepov za preprečevanje BEPS na poslovanje MNP-jev razmeroma negativen, zlasti z vidika ohranjanja dosedanje ravni dobičkov, pa je prav tako dvomljiv učinek ukrepov na celotno gospodarstvo.
Keywords: BEPS, OECD, mednarodno davčno pravo, davki, KIDO, ATAD, davčno načrtovanje, prenos dobičkov, erozija davčne osnove, davek od dohodkov pravnih oseb
Published: 23.10.2019; Views: 545; Downloads: 86
.pdf Full text (2,77 MB)

2.
Analiza in predlogi dolgoročnega varčevanja za pokojnino v iii. stebru
Matej Krampač, 2018, master's thesis

Abstract: Raziskovalno delo se ukvarja s problemom dolgoročnega varčevanja za pokojnino. Težišče skrbi za pokojnino prehaja od kolektivnega k individualnemu. Delež državne pokojnine iz I. stebra se znižuje, odgovornost za ustrezno in želeno pokojnino bo delno na posamezniku. Državljani se bomo morali zavedati lastne odgovornosti in država bo morala poskrbet za ustrezno regulacijo trga produktov zasebnega varčevanja za pokojnino. Prikazane so možnosti varčevanja v II. in III. stebru v posameznih državah OECD-ja in prikazanih je bilo veliko produktov in rešitev, ki bi lahko bile primerne tudi za Slovenijo. V obzir je potrebno vzet tudi nove produkte za varčevanje, kateri predstavljajo dobre prakse pri dolgoročnem varčevanju. Ti produkti lahko dopolnjujejo sistemske rešitve in pomanjkljivosti.
Keywords: Varčevanje za pokojnino, zasebno pokojninsko varčevanje, zasebni skladi, OECD, pokojninska renta.
Published: 30.08.2018; Views: 423; Downloads: 93
.pdf Full text (1,31 MB)

3.
Davčni izdatki v sloveniji in državah članicah EU
Nikola Feguš, 2018, master's thesis

Abstract: Davčni izdatki predstavljajo pomemben del pri snovanju državne politike, obenem pa pomembno vplivajo na prebivalstvo. V magistrski nalogi smo raziskali njihovo funkcijo in vpliv na proračun kot tudi na prebivalstvo ter pravne subjekte. Ugotavljali smo ali je nadzor v državah članicah EU dovolj dober ali bi se ga dalo kako izboljšati. Poiskali smo priporočila OECD ter predstavili pozitivne plati obenem pa omenili tudi negativne učinke. Pri davku od dohodkov fizičnih oseb smo za obdobje 2006 - 2013 analizirali olajšave in njihove učinke na proračun in zavezance. Pri davku od dohodkov pravnih oseb in davku od dohodkov iz dejavnosti smo razčlenili vsako olajšavo. Prav tako smo poudarili prednosti, ki jih je skozi leto prinesla nova zakonodaja na tem področju. Ugotavljamo, da se v opazovanem obdobju znižuje znesek pobranih davkov, kot tudi sama efektivna davčna stopnja. Monitoring davčnih izdatkov se v državah članicah EU izboljšuje, a obstaja še vedno veliko prostora za napredek tudi na tem področju.
Keywords: davčni izdatki, dohodnina, davek od dohodkov iz dejavnosti, davek od dohodkov pravnih oseb, Evropska unija, OECD, davčne olajšave.
Published: 19.07.2018; Views: 1218; Downloads: 140
.pdf Full text (2,61 MB)

4.
Mednarodno sodelovanje davčnih organov pri izmenjavi informacij
Polona Klenovšek, 2017, master's thesis

Abstract: Globalizacija je proces, v katerem se svet povezuje v celoto in vzpostavlja mednarodni trg, na katerem se preko državnih meja kapital in blago prelivata prosto. Davčne utaje in izogibanje davkom ovirajo državo pri pobiranju davkov in izvajanju politike. Boj proti davčnim utajam zahteva celostno postopanje na ravni posameznika, na nacionalni ravni, ravni Evropske Unije in globalni ravni. Nacionalni organi so primorani k sodelovanju in izmenjavi informacij, saj davčne goljufije in neizpolnjevanje davčnih obveznosti predstavljajo resen problem v slovenskem finančnem in gospodarskem okolju. Ugotovila sem, da so izmenjani podatki za posamezno državo koristni le, če ta sodeluje z drugimi državami, seveda na veljavni pravni podlagi. Slovenska ureditev je ustrezna in sledi avtomatični izmenjavi informacij kot novemu globalnemu standardu. Verjamem, da bo Slovenija tudi vnaprej v koraku s časom in se bo hitro odzivala na morebitne spremembe.
Keywords: globalizacija, avtomatična izmenjava informacij, enoten standard poročanja, OECD model, davčne oaze, FURS, sodelovanje, davki
Published: 04.08.2017; Views: 636; Downloads: 90
.pdf Full text (997,13 KB)

5.
Konvencija o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju in njena implementacija v slovenskem pravnem redu
Urška Kajtner, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Z odstranitvijo navideznih ovir, ki so omejevale prost pretok storitev, dobrin, kapitala, znanja in ljudi, ter z znižanjem transportnih in komunikacijskih stroškov je pojem globalizacije postal tako pomemben, kot ga poznamo danes. V svojem bistvu predstavlja globalizacija vse večjo povezanost ljudstev in držav sveta . Vendar pa je eden izmed problemov, ki se je pojavil z globalizacijo, tudi upravljavska vrzel – imamo namreč globalni sistem upravljanja brez globalne vlade . S procesom globalizacije je prišlo tudi do široko razširjene korupcije oz. podkupovanja. Ker na mednarodni ravni nadzor nad delovanjem zasebno pravnih subjektov ni mogoč, je bilo nujno potrebno vzpostaviti sistem nadzora točke, na kateri se zasebni sektor sreča z javnim. Pojav korupcije načenja zaupanje javnosti v oba sektorja, vzbuja resno moralno ter politično zaskrbljenost, ogroža stabilnost trgov, neposredno vpliva na konkurenčne sposobnosti podjetij, izkrivlja razdelitev virov, goljufa deprivilegirani del prebivalstva, predstavlja resno oviro pri gospodarski rasti in izpodkopava vladavino prava. Brez dvoma je korupcija v mednarodnih poslovnih transakcijah vedno bolj prisotna. Eden izmed razlogov za to pa je tudi v dejstvu, da različne države različno pojmujejo, opredeljujejo ter sankcionirajo pojav korupcije v družbi. Razlikujejo se predvsem v stopnji tolerance korupcije. Tradicionalno k boju proti korupciji pristopimo s kazenskim pravom, preko katerega je sporno dejanje sankcionirano s strani države. Praktično vse države so kriminalizirale korupcijo – podkupovanje in druga koruptivna dejanja, predvsem na račun UNCAC (Konvencije Združenih narodov proti korupciji). Zavedanje, da korupcija ne predstavlja zgolj lokalnega problema in da gre za globalno razširjen pojav, je pripeljalo do razvoja različnih mednarodnih instrumentov za boj proti korupciji. Eden izmed pomembnejših mednarodnih instrumentov je Konvencija o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju, sprejeta v okviru organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD. Ta konvencija skupaj s priporočilom (Recommendation for Further Combating Bribery of Foreign Public Officials in International Business Transactions) predstavlja eno izmed najpomembnejših mednarodnih pogodb na tem področju. Konvencija se še posebej dotika aktivnega podkupovanja s sankcioniranjem podkupovalca in hkrati zahteva učinkovite ukrepe za odvračanje, preprečevanje in boj proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju.
Keywords: Korupcija, organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD, javni uslužbenec, podkupovanje.
Published: 19.12.2016; Views: 919; Downloads: 82
.pdf Full text (445,42 KB)

6.
FATCA, OECD CRS IN DAC2 KOT ODGOVOR NA DAVČNE UTAJE
Ana Pristolič, 2016, master's thesis

Abstract: V nalogi so predstavljena nova orodja v boju proti mednarodnim davčnim utajam, ki temeljijo na avtomatični izmenjavi podatkov: FATCA zakonodaja (Foreign Account Tax Compliance Act), uveljavljena s strani ZDA, OECD Enotni standard poročanja (Common Reporting Standard) in DAC2, evropska direktiva, ki OECD CRS vnaša v evropski pravni red. Izmenjava podatkov med pristojnimi organi različnih držav je do sprejema obravnavanih predpisov praviloma potekala na podlagi zahtev v povezavi s konkretnim davčnim zavezancem. Z novimi instrumenti se izmenjava razširja na avtomatično izmenjavo podatkov v zvezi s finančnimi računi. Boj proti davčnim utajam je možen le z učinkovitim sodelovanjem davčnih organov, ki je lahko uspešen zgolj s poenotenim in avtomatiziranim sistemom za izmenjavo podatkov. Posebna pozornost je namenjena obveznostim, ki jih navedeni predpisi prinašajo slovenskim finančnim institucijam. Finančne institucije so dolžne izvajati postopke dolžne skrbnosti za opredelitev finančnih računov in njihovih imetnikov ter določene podatke o davčnih zavezancih nerezidentih poročati pristojnemu organu. V zaključku naloge je predstavljena primerjava sistemov, posledice njihove uvedbe in dileme, ki se v zvezi z njimi pojavljajo. Omenjeni so tudi novi koraki pri boju proti čezmejnim davčnim utajam. Naloga obravnava pomembno in aktualno problematiko, ki ne vpliva samo na poslovanje finančnih institucij, temveč tudi davčne zavezance in pristojne organe ter premika meje pri izmenjavi informacij med davčnimi organi v boju proti davčnim utajam.
Keywords: FATCA, Foreign Account Tax Compliance Act, IGA, Intergovernmental Agreement, OECD CRS, Standard avtomatične izmenjave podatkov o finančnih računih, Enotni standard poročanja, Common Reporting Standard, DAC2, Direktiva o upravnem sodelovanju, AEOI, avtomatična izmenjava podatkov, čezmejne (mednarodne) davčne utaje, postopki dolžne skrbnosti, finančni račun, finančna institucija
Published: 15.09.2016; Views: 1493; Downloads: 209
.pdf Full text (1,60 MB)

7.
Pomen izogibanja dvojnega obdavčevanja pri obdavčitvi pravnih oseb z analizo sklenjenih sporazumov z izbranimi državami
Martina Angelini, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je obravnavana problematika mednarodnega dvojnega obdavčevanja dohodkov pravnih oseb skozi analizo ukrepov za izogibanje dvojnega obdavčevanja tako na nacionalni kot bilateralni ravni. Podana je analiza določb slovenskega korporacijskega zakona, ki so relevantne za preprečevanje dvojnega obdavčevanja rezidentov na podlagi svetovnega dohodka kot tudi nerezidentov za dohodke z virom v Sloveniji. Poseben poudarek je namenjen povezanim osebam, od analize različnih zakonskih opredelitev pojma povezanih oseb do analize določb zakona, ki obravnava obdavčitev povezanih oseb. Opravljena je primerjalna analiza treh mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je sklenila Slovenija, in sicer z Nemčijo, Italijo in Srbijo. Sporazumi temeljijo na Vzorčni konvenciji OECD, ki skupaj s komentarjem predstavlja pomemben inštrument pri izogibanju dvojnega obdavčevanja. Primerjalno so analizirani sistemi obdavčitve pravnih oseb v izbranih državah s poudarkom na unilateralnih merilih za odpravo dvojnega obdavčevanja. Teoretične podlage in zakonske rešitve so podkrepljene s številnimi primeri, kar nalogi daje pomembno uporabno vrednost. Slovenija kot članica Evropske unije je podvržena pravnemu redu te skupnosti, zato so v nalogi analizirane nekatere sodbe Sodišča EU, ki obravnavajo problematiko dvojnega obdavčevanja.
Keywords: davek od dohodka pravnih oseb, dvojno obdavčevanje, Italija, Srbija, Nemčija, metoda odbitka, metoda oprostitve, davčni odtegljaj, Vzorčna konvencija OECD, načelo svetovnega dohodka, načelo vira
Published: 15.09.2016; Views: 1576; Downloads: 181
.pdf Full text (1,76 MB)

8.
PRIMERJALNO PRAVNI PRIKAZ DIREKTNE OBDAVČITVE DOBIČKA STALNE POSLOVNE ENOTE V SLOVENIJI, AVSTRIJI IN NA NIZOZEMSKEM
Evelina Novak, 2016, master's thesis

Abstract: Davčna zakonodaja posamezne države poleg dobička družb, ki se štejejo za davčne rezidente, obdavčuje tudi določene poslovne aktivnosti, ki jih na njenem teritoriju izvajajo tuje družbe in se štejejo za davčne nerezidente. Pri tem davčna zakonodaja, tako domača kot tuja, za namene obdavčitve definira stalno poslovno enoto, ki je umetna tvorba in predstavlja dogovor o obdavčitvi med dvema državama. Družba ne more biti obdavčena v drugi državi, v kolikor v njej ne opravlja dejavnosti po stalni poslovni enoti. Obstoj stalne poslovne enote nerezidenta na območju ene države namreč pomeni pravico te države, da obdavči dohodke, ki jih je stalna poslovna enota ustvarila na njenem teritoriju. Za izogibanje in reševanje problemov, ki nastanejo iz dvojnega obdavčevanja se kot vodilo uporablja OECD-Vzorčna konvencija, ki predstavlja tudi orodje za sklenitev bilateralnih davčnih sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Po presoji aktivnosti družbe z vidika določb o obstoju stalne poslovne enote, se izvede kompleksna določitev dobička, ki je predmet obdavčitve v državi vira. Dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti je tisti dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga dosegla, če bi bila samostojna in ločena družba. Poročilo o pripisu dobička stalne poslovne enote uveljavlja poseben pristop, t.i. AOA princip za pripis dobička, ki ga davčni organi povečini priznavajo kot ustreznega. Lahko rečemo, da je stalna poslovna enota element, ki dokazuje povezavo med prihodkom, davčnim zavezancem in državo, da upraviči svojo pravico do obdavčitve. Koncept stalne poslovne enote, kot ga definira veljavna OECD-Vzorčna konvencija in tudi slovenska zakonodaja, že dolgo ni v koraku s trendi poslovanja. OECD ima z BEPS akcijskimi načrti, sprejetimi oktobra 2015, dobro zasnovo za preprečitev zlorab koncepta stalne poslovne enote in za odlivanje dobička. Vprašanje seveda je, kdaj in kako uspešni bodo novi ukrepi, ki jih večina držav članic OECD zaenkrat še ni implementirala v svojo nacionalno zakonodajo.
Keywords: stalna poslovna enota, pripis dobička, dvojno obdavčevanje, AOA princip, OECD-Vzorčna konvencija, konvencije, BEPS
Published: 15.09.2016; Views: 1137; Downloads: 107
.pdf Full text (1,51 MB)

9.
Transparentnost v davčnih zadevah
Katarina Žnidaršič, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga analizira razvoj mednarodnega sodelovanja davčnih organov pri izmenjavi informacij. Tradicionalno so bile določbe o izmenjavi informacij zgolj postranske v pogodbah o izogibanju dvojnem obdavčevanju. Izmenjava informacij je bila močno omejena tudi bančno skrivnostjo. Ta ovira je bila odpravljena v 2009, ko se je začelo novo obdobje sodelovanja, ki poudarja transparentnost v davčnih zadevah. Nova paradigma davčne transparentnosti poudarja nujnost sodelovanja med davčnimi organi ne samo z vidika odprave dvojne obdavčitve, ampak predvsem z vidika preprečevanja dvojne neobdavčitve in zagotavljanja pravične obdavčitve. Možnosti odprave dvojne obdavčitve so namreč odprle vrata mednarodnim skupinam podjetjem, ki uporabljajo povsem legalne možnosti davčnega planiranja. Te po eni strani izkrivljajo konkurenčnost, saj podjetja, ki ne poslujejo v več jurisdikcijah te možnosti nimajo, po drugi strani pa škodujejo državam, saj neupravičeno zmanjšujejo davčne prihodke. Cilj povečane transparentnosti je razkrivanje podatkov o poslovanju in davčnem optimiziranju vsem zainteresiranim in udeleženim davčnim organom z namenom zagotovitve ponovnega poenotenja kraja ustvarjanja dodane vrednosti in kraja obdavčitve. Po odpravi bančne skrivnosti so se prvi premiki v smer transparentnosti zgodili na področju razkrivanja informacij o finančnih računih davčnih zavezancev. Avtomatična izmenjava pa se širi na vsa področja neposredne obdavčitve. EU zakonodaja že predvideva izmenjavo podatkov o dohodkih iz zaposlitve in plačil direktorjev, produktih življenjskih zavarovanj, pokojninah ter lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočih dohodkov. V kratkem bo implementirana razširjena izmenjava finančnih podatkov ter izmenjava informacij o davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih. S tem pa delo se zdaleč ni končano. Za zagotovitev uspešnosti celotnega projekta pa je potrebno vsaj se ustrezno implementirati poročanje po državah, ki bo razkrivalo korporacijske strukture. Izmenjava informacij sama po sebi pa nima dodane vrednosti, če ne bo ustrezno uporabljena s strani davčnih organov. Avtomatična izmenjava ima lahko velik preventivni učinek na ravnanje davčnih zavezancev, vendar samo, če dejansko njihovo sporno ravnanje privede do posledic na nivoju obdavčitve. Kljub skoraj končanem ciklusu implementacije nove paradigme transparentnosti, to je implementacije na zakonodajnem nivoju, pa se konkretno delo šele začenja. Davčni organi so tradicionalno usmerjeni vase, v svoje nabore podatkov s katerimi zagotavljajo obdavčenje. Z globalizacijo poslovanja podjetij pa se morajo prilagoditi tudi davčni organi. Potrebna bo sprememba razmišljanja in ravnanja, saj ima praktično vsaka odločitev čezmejne učinke, ki jih je potrebno priznati in ustrezno sporočiti zadevnim tujim davčnim organom. Po drugi strani pa bo potrebno prejete informacije ustrezno obdelati in vključiti v procese preiskovanja in odločanja davčnih organov. Ker je praktično delo šele na zadetkov analiza učinkov se ni mogoča, potrebno pa je opozoriti na bolj ali manj skrite izzive s katerimi se bodo morali davčni organi soočiti v prihodnjih letih, da bo implementacija novih zakonodajnih rešitev prinesla ustrezne rezultate.
Keywords: davčno pravo, davčna transparentnost, OECD, EU, BEPS, CRS, FATCA, CBCR, Obrestna direktiva, administrativno sodelovanje, implementacija, izmenjava informacij, avtomatična izmenjava
Published: 15.09.2016; Views: 1107; Downloads: 148
.pdf Full text (1,64 MB)

10.
ANALIZA TVEGANJ OBLIKOVANJA TRANSFERNIH CEN V ODVISNEM PODJETJU
Petra Praprotnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali tematiko transfernih cen v odvisnem podjetju X in tveganjih pri njihovem oblikovanju. S transfernimi cenami se v Sloveniji v zadnjem času sooča veliko podjetij, ki so jih prevzele multinacionalke. Vodila transfernih cen izhajajo iz smernic, ki jih je izdala Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD) v letu 1995 z naslovom Smernice o transfernih cenah za mednarodna podjetja in davčne uprave. V letu 2010 so bile prenovljene in dopolnjene (OECD, 2010), njihovo opredelitev iz tega leta smo opisali tudi v diplomskem delu. Države po svetu, med njimi tudi Slovenija, so te smernice prevzele v svoje nacionalne zakonodaje. V Sloveniji je področje transfernih cen opredeljeno v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb iz leta 2006. Transferne cene nastanejo pri poslovanju s povezanimi osebami. V diplomskem delu smo se omejili na transferne cene med podjetjem, ki posluje v Sloveniji, in drugimi povezanimi podjetji iz tujine. Vsaka transakcija s tujim podjetjem je predmet obravnave dveh držav z različnimi davčnimi upravami in davčnimi stopnjami, zato tveganja iz naslova transfernih cen težko odpravimo. S pomočjo raznih analiz, najpomembnejša med njimi je funkcijska analiza podjetja, lahko prepoznamo transakcije, ki bi lahko zanimale davčne inšpektorje. Načine, kako lahko podjetja tveganja ublažijo, smo podrobno opisali v diplomskem delu. Za izbiro teme diplomskega dela smo se odločili, ker se v podjetju X sami srečujemo s problematiko transfernih cen. Za podjetje X predstavljajo transferne cene popolnoma novo področje, saj ga je v letu 2012 kapitalsko prevzel mednarodni koncern iz Avstrije. Empirični del diplomskega dela opisuje podjetje X in skupino povezanih podjetij. Naš cilj je bil opisati, kako podjetje X oblikuje transferne cene, odgovoriti na vprašanje, kako odvisnost od matične družbe vpliva na njene transferne cene, in ugotoviti, kakšna so tveganja, ki jim je podjetje X pri tem izpostavljeno. V zadnjem poglavju smo potrdili in ovrgli hipoteze, ki smo si jih zastavili na začetku diplomskega dela. V zaključku so zbrane ugotovitve in spoznanja iz diplomskega dela na tematiko tveganj oblikovanja transfernih cen v podjetju X.
Keywords: transferne cene, tveganja, OECD, smernice OECD, DDPO, DDPO-2 ZGD-1, tanka kapitalizacija, metoda primerljivih prostih cen, metoda dodatka na stroške, metoda preprodajnih cen, transakcijske profitne metode, povezane osebe, funkcijska analiza, neodvisno tržno načelo
Published: 01.09.2016; Views: 1240; Downloads: 217
.pdf Full text (7,67 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica