1. Urejenost svetovnega trga velikih potniških letal v WTO, OECD in EU : diplomsko deloMartin Hribar, 2004, undergraduate thesis Keywords: zunanjetrgovinska politika, mednarodna trgovina, svetovni trg, mednarodni sporazumi, WTO, OECD, EU, Evropska unija, ZDA, mednarodni transport, letalski promet, storitve, zračni promet, liberalizacija
Published: 28.09.2007; Views: 2295; Downloads: 136
 Full text (566,71 KB) |
2. Omejitveni ukrepi za vhodne NTI v državah OECD : diplomsko deloUroš Živic, 2004, undergraduate thesis Keywords: neposredne tuje investicije, mednarodno gospodarstvo, globalizacija, ekonomska politika, svet, liberalizacija, mednarodni ekonomski odnosi, mednarodno ekonomsko sodelovanje, tuje investicije, internacionalizacija, gospodarstvo, OECD, Evropska unija, mednarodne ekonomske integracije, transport
Published: 28.09.2007; Views: 2186; Downloads: 94
Full text (377,80 KB) |
3. Neposredne tuje investicije v državah članicah OECD : diplomsko deloMetka Budihna, 2005, undergraduate thesis Keywords: tuje investicije, neposredne tuje investicije, mednarodno gospodarstvo, Evropa, država, ekonomska politika, mednarodni tokovi kapitala, multinacionalne družbe, mednarodni ekonomski odnosi, mednarodno ekonomsko sodelovanje, internacionalizacija, gospodarstvo, OECD, Evropska unija, mednarodne ekonomske integracije, članstvo
Published: 28.09.2007; Views: 1730; Downloads: 265
Full text (445,36 KB) |
4. Preprečevanje korupcije in pranja denarja : diplomsko deloMateja Fric, 2006, undergraduate thesis Keywords: korupcija, pranje denarja, definicija, mednarodno sodelovanje, povezanost, zakonodaja, mednarodne ustanove, institucije, civilna družba, ekonomski sistemi, kazniva dejanja, družba, javna uprava, privatni sektor, gospodarski kriminal, kriminal, svet, Evropa, Slovenija, Evropska unija, OECD
Published: 28.09.2007; Views: 3181; Downloads: 499
Full text (617,84 KB) |
5. Davčna konkurenca : diplomsko deloLilijana Remich, 2006, undergraduate thesis Keywords: davki, konkurenca, pravna oseba, obdavčenje, teorija, praksa, učinkovitost, kapital, finančni instrumenti, poraba, gospodinjstvo, modeli, Evropska unija, OECD, svet, mednarodne ekonomske integracije, empirične raziskave, Slovenija, mednarodne primerjave, davek od dohodka
Published: 28.09.2007; Views: 1770; Downloads: 313
Full text (988,99 KB) |
6. Primerjava dokumentacije za davčno upravo pri oblikovanju transfernih cen v različnih državah Evropske unije : diplomsko deloVesna Momčilović, 2006, undergraduate thesis Keywords: davčna uprava, mednarodni sporazumi, računovodski standardi, mednarodni standardi, cene, davki, obdavčenje, kontrola, Slovenija, Evropska unija, OECD, transformacija, dokumentacija, politika cen, oblikovanje cene, prenosni sistemi, pravna oseba, mednarodno podjetje, kapital, družbe, ekonomsko sodelovanje, povezanost, stroški, dobiček, finančna analiza, transakcije, gospodarske družbe, zakonodaja, podjetje, meritve, vrednotenje, metode, empirične raziskave, uspešnost poslovanja, značilnosti
Published: 28.09.2007; Views: 1466; Downloads: 158
Full text (659,26 KB) |
7. VNAPREJ SKLENJENI SPORAZUM O CENAH V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE, NA NIZOZEMSKEM IN V SLOVENIJI MED DAVČNIMI ZAVEZANCI IN DAVČNO UPRAVOKlementina Mlinar, 2009, undergraduate thesis Abstract: Eden največjih problemov današnjega časa so, za davkoplačevalce in davčne uprave, transferne cene. Velik obseg in nejasnost pravil na področju transfernih cen predstavlja za davčne zavezance velika tveganja. Z APA sporazumi lahko ta tveganja obvladujemo.
APA sporazum je sporazum med davčnim zavezancem in davčno upravo, ki podrobno določa kriterije za določanje transfernih cen in uporabo neodvisnega tržnega načela v prihodnjih transakcijah s povezanimi osebami.
Postopek sklenitve APA spo
Keywords: transferne cene, mednarodna podjetja, povezane transakcije, povezana podjetja, davčni zavezanec, davčna uprava, vnaprej sklenjeni sporazum o cenah, neodvisno tržno načelo, OECD, Združene države Amerike, Nizozemska, Slovenija, metode oblikovanja transfernih cen, dvojno obdavčevanje, davčna revizija, dokumentacija o transfernih cenah.
Published: 16.02.2009; Views: 3126; Downloads: 343
Full text (530,86 KB) |
8. ZAKAJ OBSTAJA INTERES ZA DELOVANJE PODJETIJ V OFFSHORE PODROČJIHMatej Grobovšek, 2009, undergraduate thesis Abstract: V nastali diplomski nalogi je predstavljen interes, ki obstaja za delovanje podjetij na offshore področjih, njihovi uporabniki, oblike družb, ki se največkrat uporabljajo in praktičen prikaz uporabe offshore podjetij z namenom znižanja davčne obveznosti ter maksimiziranja dobička. Opisali smo nastanek, delovanje, lastnosti in značilnosti offshore področij, njihove pozitivne in hkrati negativne plati. Predstavljeni so dejavniki, ki so pomembni pri odločitvi selitve premoženja v offshore jurisdikcijo in njihova geografska delitev. Poleg vseh pozitivnih lastnosti, ki jih offshore področja nudijo tako uporabnikom, kot tudi področjem samim, se slednja uporabljajo oziroma zlorabljajo tudi za nelegalno poslovanje, kot je pranje denarja in skrivanje imetja pred obdavčitvijo. Zaradi tega je organizacija OECD začela izvajati vedno večje pritiske nad davčnimi oazami, ki so slej kot prej morale popustiti pritiskom in se podrediti ter sprejeti njihove zahteve. Po novem je pripravljeno sodelovati 82 davčnih oaz, ki so obljubila, da bodo podpisala predlagani model pogodbe z OECD o izmenjavi podatkov in izročala podatke o storilcih kriminalnih ali terorističnih dejavnosti, ter vsaj poskusila izboljšati administrativno preglednost sodnih registrov in lokalnih finančnih ustanov...
Keywords: offshore področja, offshore center, davčni paradiž, davčna oaza, davki, davčna utaja, uporabniki offshore področja, dvojno obdavčevanje, davčno izogibanje, izogibanje dvojnemu obdavčevanju, OECD, pranje denarja, tehnike pranja denarja.
Published: 25.09.2009; Views: 2013; Downloads: 285
Full text (726,72 KB) |
9. PRIMERJAVA MED DAVČNIMI UKREPI V ZDA, NEMČIJI IN SLOVENIJI V RAZMERAH FINANČNE KRIZE TER NJIHOV VPLIV NA DELOVANJE PODJETIJSeverina Podvršnik, 2009, undergraduate thesis Abstract: Osnovna tema diplomskega dela je svetovna gospodarska kriza, ki se je začela leta 2007 v ZDA in se po okužbenih kanalih prenesla na številne države po svetu. Glavni cilji naloge so spoznati vladne davčne ukrepe v ZDA, Nemčiji in Sloveniji v boju proti gospodarski krizi, jih medsebojno primerjati in najti povezave med ukrepi omenjenih držav v sodobni gospodarski krizi z gospodarskimi krizami v preteklosti. Poseben poudarek je na preučevanju posledic davčnih ukrepov na podjetja v posameznih državah.
Glavne ugotovitve naloge so naslednje: vlade držav se z recesijo spopadajo vsaka po svoje, individualno, glede na makroekonomske gospodarske razmere v državi. Kljub različnim pristopom pa najdemo med njimi mnoge podobnosti, kar lahko pripišemo podobnim gospodarskim pogojem v državah, sledenju napotkom kreditabilnih mednarodnih organizacij in neposrednemu ter posrednemu učenju držav in kriz v preteklosti. Davčna politika v vseh treh preučevanih državah uporablja ukrepe za znižanje davčne obveznosti in povečanje državne potrošnje z namenom povečevanja agregatne potrošnje, kar naj bi posledično povečalo agregatno ponudbo in ponovno zagnalo gospodarstvo.
Naslednja pomembna ugotovitev je, da so davčne oaze eden izmed pomembni krivcev za nastanek svetovne gospodarske krize, njihovo uničenje pa bi pripomoglo k reševanju globalne krize zaradi povečevanja finančne transparentnosti, povečevanja zaupanja v finančni sistem in zaradi preprečevanja gospodarskega kriminala.
Ugotovili smo tudi, da se vse izmed preučevanih držav zavedajo pomembnosti obstoja in nemotenega delovanja podjetij, ki so temelj učinkovitega delovanja gospodarstva. Mnogi davčni ukrepi so tako usmerjeni na podjetja, večinoma so zasnovani tako, da povečujejo likvidnost podjetij, kar je med posojilnimi krizami zelo pomembno. Davčna obveznost v obdobju krize se zmanjšuje, tako da podjetjem ostanejo potrebna sredstva za nemoteno poslovanje, kar pripomore k ohranjanju delovnih mest. Višanje brezposelnosti namreč dodatno prispeva k začaranemu krogu — nižji osebni dohodki prebivalstva pomenijo nižjo osebno porabo, ta znižuje agregatno povpraševanje, kar se kaže v nadaljnjem padcu gospodarske aktivnosti.
Keywords: svetovna gospodarska kriza, hipotekarna nepremičninska kriza, davčni ukrepi v ZDA, Nemčiji in Sloveniji, davčne oaze, MDS, OECD
Published: 26.07.2010; Views: 1801; Downloads: 268
Full text (771,40 KB) |
10. SKLADNOST KONVENCIJ O IZOGIBANJU DVOJNI OBDAVČITVI MED SLOVENIJO, HRVAŠKO, MADŽARSKO, ITALIJO IN AVSTRIJO Z USMERITVAMI OECDNataša Šeliga, 2010, undergraduate thesis Abstract: Proučili smo pomen konvencij o izogibanju dvojni obdavčitvi. Dvojno obdavčitev odpravimo že z določanjem rezidentstva, saj s tem določimo katera država ima pravico do obdavčitve dohodka oziroma premoženja. Odprava dvojne obdavčitve lahko izboljša davčno — finančni položaj davčnih zavezancev, toda na drugi strani lahko povzroči izgubo davčnega vira ali zmanjšanje davčnih prihodkov. Države sklepajo konvencije zaradi izogibanja dvojni obdavčitvi.
Konvencije o izogibanju dvojni obdavčitvi so mednarodne pogodbe, katerih osnovni nameni so predvsem v odpravi mednarodne dvojne obdavčitve, preprečevanju davčnih utaj in drugih izogibanj plačevanju davkov, razdelitev pravic obdavčevanja med državama pogodbenicama in preprečevanju davčnih diskriminacij.
Primerjali smo skladnost konvencij o izogibanju dvojni obdavčitvi med Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko, Italijo in Avstrijo. Ugotovili smo, da do bistvenih razlik med konvencijami ne prihaja, saj države, ki sklepajo konvencije, jih sklepajo po Vzorčni konvenciji OECD. Glavna lastnost te konvencije je njena fleksibilnost. Ravno ta lastnost je razlog za neidentičnost med konkretnimi konvencijami, oziroma razlog za razlike v vsebini določb med njimi.
Konvencije Hrvaške, Madžarske, Italije in Avstrije sklenjene s Slovenijo se razlikujejo predvsem glede na osebe, na katere se konvencije nanašajo, glede na pomorski, celinski in zračni promet. Pri davkih, za katere se uporablja konvencija, prihaja do manjših razlik, saj so davki večinoma isti, le pri nekaterih državah srečujemo še dodatne davke, ki jih opredeljujejo države pogodbenice. Hrvaška se razlikuje od omenjenih držav v izmenjevanju informacij za potrebe DDV zaradi tega, ker ni članica EU, razlike pa smo našli tudi v dividendah, predvsem v %, prav tako pa tudi pri licenčninah in avtorskih honorarjih, kjer je stopnja obdavčitve med Slovenijo in Hrvaško, Madžarsko ter Italijo 5 %, med Slovenijo in Avstrijo pa 10 %.
Keywords: Dvojna obdavčitev dohodka, metoda oprostitve ali izvzetja, metoda dobropisa ali odbitka, OECD, smernice OECD za večnacionalne družbe, izogibanje dvojni obdavčitvi, Vzorčna konvencija OECD, Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Italija in Avstrija.
Published: 22.09.2010; Views: 3057; Downloads: 560
Full text (512,08 KB) |
