Search the digital library catalog

Abstract: Na vse odmevnejše primere spornih davčnih praks skupin mednarodnih podjetij, ki imajo za rezultat nepravično obdavčitev dobičkov v primerjavi z ostalimi podjetji ter enormen izpad davčnih prihodkov držav, v katerih dejansko poslujejo, so se mednarodne organizacije in zakonodajalci odzvali s predlogi in uvedbo ukrepov za preprečevanje škodljivih davčnih praks, tj. erozije davčne osnove in prenašanja dobička (t. i. BEPS). V nalogi najprej predstavljamo problem, katere so škodljive davčne prakse mednarodnih podjetij, ki se z novimi ukrepi na področju mednarodnega davčnega prava poskušajo zajeziti. Osredotočamo se na prakse, ki jih v ospredje kot ključne izpostavljajo ti ukrepi. To so zlasti poslovanje prek davčnih oaz, manipulacije s TC-ji, zlorabe mednarodnih davčnih konvencij, manipulacije z neopredmetenimi sredstvi, zlorabe opredelitve stalne poslovne enote in davčna inverzija. Po predstavitvi izbranih spornih in škodljivih davčnih praks mednarodnih podjetij povzemamo ukrepe, ki jih je v okviru akcijskega načrta za preprečevanje BEPS oktobra leta 2015 predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Institucije EU so ob zavedanju, da je na notranjem trgu Evropske unije potreben enoten pristop, ukrepe pozdravile in k njim še odločneje pristopile s paketom za preprečevanje izogibanja davkom, ki ga kratko predstavljamo. Slovenija nove rešitve oz. ukrepe uvaja predvsem z implementacijo ukrepov, ki jih predvidevajo področne Direktive EU, zato je posledično tudi v slovenski davčni zakonodaji precej novosti, ki zadevajo poslovanje podjetij, zlasti tistih, ki so del mednarodne skupine podjetij. Vsi predvideni ukrepi bodo bistveno vplivali na poslovanje mednarodnih podjetij. Ta bodo morala davčnim učinkom svojega poslovanja posvečati več pozornosti kot kdaj koli prej. Medtem ko je vpliv ukrepov za preprečevanje BEPS na poslovanje MNP-jev razmeroma negativen, zlasti z vidika ohranjanja dosedanje ravni dobičkov, pa je prav tako dvomljiv učinek ukrepov na celotno gospodarstvo.
Keywords: BEPS, OECD, mednarodno davčno pravo, davki, KIDO, ATAD, davčno načrtovanje, prenos dobičkov, erozija davčne osnove, davek od dohodkov pravnih oseb
Published: 23.10.2019; Views: 545; Downloads: 86
Full text (2,77 MB)

Abstract: Davčni izdatki predstavljajo pomemben del pri snovanju državne politike, obenem pa pomembno vplivajo na prebivalstvo. V magistrski nalogi smo raziskali njihovo funkcijo in vpliv na proračun kot tudi na prebivalstvo ter pravne subjekte. Ugotavljali smo ali je nadzor v državah članicah EU dovolj dober ali bi se ga dalo kako izboljšati. Poiskali smo priporočila OECD ter predstavili pozitivne plati obenem pa omenili tudi negativne učinke. Pri davku od dohodkov fizičnih oseb smo za obdobje 2006 - 2013 analizirali olajšave in njihove učinke na proračun in zavezance. Pri davku od dohodkov pravnih oseb in davku od dohodkov iz dejavnosti smo razčlenili vsako olajšavo. Prav tako smo poudarili prednosti, ki jih je skozi leto prinesla nova zakonodaja na tem področju. Ugotavljamo, da se v opazovanem obdobju znižuje znesek pobranih davkov, kot tudi sama efektivna davčna stopnja. Monitoring davčnih izdatkov se v državah članicah EU izboljšuje, a obstaja še vedno veliko prostora za napredek tudi na tem področju.
Keywords: davčni izdatki, dohodnina, davek od dohodkov iz dejavnosti, davek od dohodkov pravnih oseb, Evropska unija, OECD, davčne olajšave.
Published: 19.07.2018; Views: 1218; Downloads: 140
Full text (2,61 MB)

Abstract: Z odstranitvijo navideznih ovir, ki so omejevale prost pretok storitev, dobrin, kapitala, znanja in ljudi, ter z znižanjem transportnih in komunikacijskih stroškov je pojem globalizacije postal tako pomemben, kot ga poznamo danes. V svojem bistvu predstavlja globalizacija vse večjo povezanost ljudstev in držav sveta . Vendar pa je eden izmed problemov, ki se je pojavil z globalizacijo, tudi upravljavska vrzel – imamo namreč globalni sistem upravljanja brez globalne vlade . S procesom globalizacije je prišlo tudi do široko razširjene korupcije oz. podkupovanja. Ker na mednarodni ravni nadzor nad delovanjem zasebno pravnih subjektov ni mogoč, je bilo nujno potrebno vzpostaviti sistem nadzora točke, na kateri se zasebni sektor sreča z javnim. Pojav korupcije načenja zaupanje javnosti v oba sektorja, vzbuja resno moralno ter politično zaskrbljenost, ogroža stabilnost trgov, neposredno vpliva na konkurenčne sposobnosti podjetij, izkrivlja razdelitev virov, goljufa deprivilegirani del prebivalstva, predstavlja resno oviro pri gospodarski rasti in izpodkopava vladavino prava. Brez dvoma je korupcija v mednarodnih poslovnih transakcijah vedno bolj prisotna. Eden izmed razlogov za to pa je tudi v dejstvu, da različne države različno pojmujejo, opredeljujejo ter sankcionirajo pojav korupcije v družbi. Razlikujejo se predvsem v stopnji tolerance korupcije. Tradicionalno k boju proti korupciji pristopimo s kazenskim pravom, preko katerega je sporno dejanje sankcionirano s strani države. Praktično vse države so kriminalizirale korupcijo – podkupovanje in druga koruptivna dejanja, predvsem na račun UNCAC (Konvencije Združenih narodov proti korupciji). Zavedanje, da korupcija ne predstavlja zgolj lokalnega problema in da gre za globalno razširjen pojav, je pripeljalo do razvoja različnih mednarodnih instrumentov za boj proti korupciji. Eden izmed pomembnejših mednarodnih instrumentov je Konvencija o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju, sprejeta v okviru organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD. Ta konvencija skupaj s priporočilom (Recommendation for Further Combating Bribery of Foreign Public Officials in International Business Transactions) predstavlja eno izmed najpomembnejših mednarodnih pogodb na tem področju. Konvencija se še posebej dotika aktivnega podkupovanja s sankcioniranjem podkupovalca in hkrati zahteva učinkovite ukrepe za odvračanje, preprečevanje in boj proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju.
Keywords: Korupcija, organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD, javni uslužbenec, podkupovanje.
Published: 19.12.2016; Views: 919; Downloads: 82
Full text (445,42 KB)

Abstract: V magistrski nalogi je obravnavana problematika mednarodnega dvojnega obdavčevanja dohodkov pravnih oseb skozi analizo ukrepov za izogibanje dvojnega obdavčevanja tako na nacionalni kot bilateralni ravni. Podana je analiza določb slovenskega korporacijskega zakona, ki so relevantne za preprečevanje dvojnega obdavčevanja rezidentov na podlagi svetovnega dohodka kot tudi nerezidentov za dohodke z virom v Sloveniji. Poseben poudarek je namenjen povezanim osebam, od analize različnih zakonskih opredelitev pojma povezanih oseb do analize določb zakona, ki obravnava obdavčitev povezanih oseb. Opravljena je primerjalna analiza treh mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je sklenila Slovenija, in sicer z Nemčijo, Italijo in Srbijo. Sporazumi temeljijo na Vzorčni konvenciji OECD, ki skupaj s komentarjem predstavlja pomemben inštrument pri izogibanju dvojnega obdavčevanja. Primerjalno so analizirani sistemi obdavčitve pravnih oseb v izbranih državah s poudarkom na unilateralnih merilih za odpravo dvojnega obdavčevanja. Teoretične podlage in zakonske rešitve so podkrepljene s številnimi primeri, kar nalogi daje pomembno uporabno vrednost. Slovenija kot članica Evropske unije je podvržena pravnemu redu te skupnosti, zato so v nalogi analizirane nekatere sodbe Sodišča EU, ki obravnavajo problematiko dvojnega obdavčevanja.
Keywords: davek od dohodka pravnih oseb, dvojno obdavčevanje, Italija, Srbija, Nemčija, metoda odbitka, metoda oprostitve, davčni odtegljaj, Vzorčna konvencija OECD, načelo svetovnega dohodka, načelo vira
Published: 15.09.2016; Views: 1576; Downloads: 181
Full text (1,76 MB)

Abstract: Magistrska naloga analizira razvoj mednarodnega sodelovanja davčnih organov pri izmenjavi informacij. Tradicionalno so bile določbe o izmenjavi informacij zgolj postranske v pogodbah o izogibanju dvojnem obdavčevanju. Izmenjava informacij je bila močno omejena tudi bančno skrivnostjo. Ta ovira je bila odpravljena v 2009, ko se je začelo novo obdobje sodelovanja, ki poudarja transparentnost v davčnih zadevah. Nova paradigma davčne transparentnosti poudarja nujnost sodelovanja med davčnimi organi ne samo z vidika odprave dvojne obdavčitve, ampak predvsem z vidika preprečevanja dvojne neobdavčitve in zagotavljanja pravične obdavčitve. Možnosti odprave dvojne obdavčitve so namreč odprle vrata mednarodnim skupinam podjetjem, ki uporabljajo povsem legalne možnosti davčnega planiranja. Te po eni strani izkrivljajo konkurenčnost, saj podjetja, ki ne poslujejo v več jurisdikcijah te možnosti nimajo, po drugi strani pa škodujejo državam, saj neupravičeno zmanjšujejo davčne prihodke. Cilj povečane transparentnosti je razkrivanje podatkov o poslovanju in davčnem optimiziranju vsem zainteresiranim in udeleženim davčnim organom z namenom zagotovitve ponovnega poenotenja kraja ustvarjanja dodane vrednosti in kraja obdavčitve. Po odpravi bančne skrivnosti so se prvi premiki v smer transparentnosti zgodili na področju razkrivanja informacij o finančnih računih davčnih zavezancev. Avtomatična izmenjava pa se širi na vsa področja neposredne obdavčitve. EU zakonodaja že predvideva izmenjavo podatkov o dohodkih iz zaposlitve in plačil direktorjev, produktih življenjskih zavarovanj, pokojninah ter lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočih dohodkov. V kratkem bo implementirana razširjena izmenjava finančnih podatkov ter izmenjava informacij o davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih. S tem pa delo se zdaleč ni končano. Za zagotovitev uspešnosti celotnega projekta pa je potrebno vsaj se ustrezno implementirati poročanje po državah, ki bo razkrivalo korporacijske strukture. Izmenjava informacij sama po sebi pa nima dodane vrednosti, če ne bo ustrezno uporabljena s strani davčnih organov. Avtomatična izmenjava ima lahko velik preventivni učinek na ravnanje davčnih zavezancev, vendar samo, če dejansko njihovo sporno ravnanje privede do posledic na nivoju obdavčitve. Kljub skoraj končanem ciklusu implementacije nove paradigme transparentnosti, to je implementacije na zakonodajnem nivoju, pa se konkretno delo šele začenja. Davčni organi so tradicionalno usmerjeni vase, v svoje nabore podatkov s katerimi zagotavljajo obdavčenje. Z globalizacijo poslovanja podjetij pa se morajo prilagoditi tudi davčni organi. Potrebna bo sprememba razmišljanja in ravnanja, saj ima praktično vsaka odločitev čezmejne učinke, ki jih je potrebno priznati in ustrezno sporočiti zadevnim tujim davčnim organom. Po drugi strani pa bo potrebno prejete informacije ustrezno obdelati in vključiti v procese preiskovanja in odločanja davčnih organov. Ker je praktično delo šele na zadetkov analiza učinkov se ni mogoča, potrebno pa je opozoriti na bolj ali manj skrite izzive s katerimi se bodo morali davčni organi soočiti v prihodnjih letih, da bo implementacija novih zakonodajnih rešitev prinesla ustrezne rezultate.
Keywords: davčno pravo, davčna transparentnost, OECD, EU, BEPS, CRS, FATCA, CBCR, Obrestna direktiva, administrativno sodelovanje, implementacija, izmenjava informacij, avtomatična izmenjava
Published: 15.09.2016; Views: 1107; Downloads: 148
Full text (1,64 MB)