Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo pojasnjuje vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo zaposlenih. Organizacijska kultura s svojimi vrednotami in normami oblikuje notranji kontekst organizacije in tako vpliva na različne elemente, vključno z zadovoljstvom zaposlenih. Zadovoljstvo zaposlenih se nanaša na dojemanje zaposlenih o njihovem delovnem okolju, odnosih s sodelavci, plači in možnostih napredovanja. Magistrsko delo je vsebinsko sestavljeno iz petih delov. V prvem poglavju smo opisali namen, cilje, hipoteze, metode in omejitve. V drugem poglavju smo opredelili pojem organizacijske strukture, predstavili tipe organizacijske kulture in se osredotočili na tipologijo Cameron & Quinn, ki smo jo v nadaljevanju tudi uporabili v raziskavi. Predstavili smo vlogo organizacijske kulture, merjenje organizacijske kulture, značilnosti, spreminjanje organizacijske kulture in njeno povezavo z zadovoljstvom z delovnim mestom. V tretjem poglavju smo opredelili zadovoljstvo zaposlenih, dejavnike zadovoljstva, pomembnost zadovoljstva zaposlenih in zadovoljstvo z delovnimi mesti v povezavi z organizacijsko kulturo. Četro poglavje smo namenili organizacijski kulturi in zadovoljstvu zaposlenih v proučevanem podjetju, njegovo vizijo in poslanstvo ter organizacijsko strukturo. V petem poglavju smo predstavili rezultate raziskave organizacijske kulture in zadovoljstva zaposlenih v proučevanem podjetju in podali ključne ugotovitve.
Keywords: Organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, motivacija, podjetje X, OCAI vprašalnik.
Published in DKUM: 09.02.2021; Views: 1487; Downloads: 399
Full text (1,03 MB)

Abstract: Organizacijska kultura ima moč, da okolju, v katerem organizacija deluje, prikaže njeno dejansko sliko. Skozi kulturo se odraža delovanje organizacije, medsebojni odnosi zaposlenih, družbena odgovornost in odnos med notranjimi ter zunanjimi udeleženci organizacije. Izredno pomembno je, da člani organizacije sprejemajo kulturo organizacije in s svojim delovanjem prispevajo k njeni ohranitvi. Ko pa člani organizacije s samo kulturo v določenih trenutkih niso zadovoljni, je potrebno nekaj storiti. Tedaj je potrebno skušati izboljšati oziroma spremeniti kulturo v takšni smeri, da bo članom zopet odgovarjala. To se lahko stori na več načinov, najprej pa je potrebno ugotoviti, kje se nahaja težava, in s skupnimi močni oblikovati predloge za njeno rešitev. Organizacijska kultura ne nastane čez noč, ampak je v njeno izoblikovanje potrebno veliko vlagati, še več truda pa je potrebno vložiti v njeno ohranitev. Kultura organizacije se mora razvijati v smeri, da stremi k složnosti svojih članov, njihovi osebnostni rasti. Člani morajo med seboj komunicirati in pripomoči k doseganju ciljev, ki si jih organizacija zastavi. Magistrsko delo vsebuje teoretični ter aplikativni del. Teoretični del sestoji iz uvodnega dela, kjer so predstavljeni problem, namen, cilji ter raziskovalna vprašanja magistrskega dela, metode, uporabljene pri raziskovanju, ter predpostavke in omejitve,s katerimi smo se soočili. Teoretični del v nadaljevanju zajema opis in razlago pojmov, ki se nanašajo na organizacijsko kulturo (npr.značilnosti, vloga in funkcije, ravni ter vsebina organizacijske kulture). Predstavljene so tudi štiri tipologije organizacijskih kultur. Več pozornosti je posvečene Cameronovi in Quinnovi tipologiji, saj je prav na njeni podlagi kasneje v aplikativnem delu potekala raziskava v izbranem podjetju, kjer je analizirano trenutno stanje ter želeno stanje organizacijske kulture. Kultura v izbranem podjetju je merjena z merilnim instrumentom modela konkurenčnih vrednot OCAI. Z modelom McKinsey 7S je merjeno razumevanje organizacijske kulture s strani zaposlenih s poudarkom na vodenju managementa. Vodenje vpliva na organizacijsko kulturo, ki je pomemben dejavnik poslovne uspešnosti. Zaposleni so v anketnem vprašalniku odgovarjali na vprašanja, vezana na trde in mehke spremenljivke, s čimer smo dobili vpogled v trenutno stanje na področju vodenja managementa. Aplikativni del temelji na analizi raziskave, s katero se je ugotavljalo trenutno in želeno stanje organizacijske kulture izbranega podjetja ter razumevanje organizacijske kulture. Na osnovi rezultatov analize so se izoblikovali predlogi za morebitno izboljšavo organizacijske kulture. Sklep sestoji iz temeljnih ugotovitev, ki so posledica analize organizacijske kulture v izbranem podjetju, in na podlagi tega so podani odprti problemi, za katere obstaja možnost, da se pojavijo v prihodnosti.
Keywords: organizacijska kultura, tipologije organizacijskih kultur, instrument OCAI, McKinseyjev 7S model, tipologija Camerona in Quinn.
Published in DKUM: 25.11.2019; Views: 1461; Downloads: 275
Full text (1,98 MB)

Abstract: Osrednje raziskovalno področje v diplomski nalogi je preučevanje organizacijske kulture v podjetju Piktronik d.o.o. V teoretičnem delu smo predstavili pojem organizacijske kulture, njene sestavine, kako ta vpliva na uspešnost podjetja in kako je le-to mogoče spremeniti, ter predstavili nekatere tipologije organizacijske kulture od znanih predstavnikov s tega področja. V empiričnem delu smo na kratko predstavili podjetje Piktronik d.o.o. in njegovo strategijo ter s pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika testirali postavljene hipoteze. Rezultati raziskave so pokazali, da je prevladujoč tip organizacijske kulture v podjetju Piktronik d.o.o. »hierarhija«, ki pa ni usklajena s samo strategijo podjetja, saj ima ta karakteristike tipa organizacijske kulture »adhoc«. V zaključku smo vodstvu podali predloge za izboljšanje usklajevanja med strategijo podjetja in njegovo kulturo.
Keywords: Organizacijska kultura, vrednote, moč kulture, strategija podjetja, OCAI-vprašalnik.
Published in DKUM: 05.10.2016; Views: 1921; Downloads: 179
Full text (1,02 MB)

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo organizacijsko kulturo, s katero se odražajo zgrajeni odnosi, vrednote in cilji vsakega poslovnega subjekta, kakor tudi vsaka aktivnost, sprememba ali vedenje v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na uvodni, teoretični, empirični in sklepni del. Teoretični del zajema drugo in tretje poglavje, empirični oziroma raziskovalni del pa je predstavljen v četrtem poglavju. V uvodnem delu, prvem poglavju magistrske naloge, predstavimo opredelitev področja in opis problema, namen, cilje, raziskovalne hipoteze in predvidene metode raziskovanja organizacijske kulture v podjetju. V drugem poglavju so predstavljena izhodišča za obravnavo organizacijske kulture, predstavljene so splošne in specifične opredelitve ter funkcije organizacijske kulture. V nadaljevanju drugega poglavja so predstavljeni elementi organizacijske kulture, s pomočjo katerih lahko analiziramo organizacijsko kulturo na njeni pojavni ravni. Tretje poglavje teoretičnega dela govori o modelih organizacijske kulture. Predstavljena so izhodišča za obravnavo tipologije kulture in vloga le-te za razumevanje organizacijske kulture. Glavno besedo namenjamo dvema modeloma, s katerima je bila opravljena empirična raziskava organizacijske kulture v podjetju, to sta model konkurenčnih vrednosti Camerona in Quinna ter model za razumevanje organizacijske kulture podjetja McKinsey 7S. V empiričnem delu, četrtem poglavju magistrske naloge, so predstavljena izhodišča za obravnavo organizacijske kulture v podjetju, v katerem je bila izvedena raziskava. Osrednji del predstavlja analiza raziskave sedanjega in želenega stanja organizacijske kulture v izbranem podjetju. Na osnovi izsledkov analize so podani predlogi in priporočila vodstvu za izboljšanje organizacijske kulture. V sklepnem delu, petem poglavju magistrske naloge, so izpostavljene temeljne ugotovitve analize organizacijske kulture v podjetju in podani odprti problemi kot izzivi za prihodnost. Organizacijska kultura v podjetju zahteva neprestane izboljšave, zato je potrebno zastarelo mišljenje nadomestiti z vrednotami, kot so pozitivni osebnostni razvoj zaposlenih, stalno izobraževanje, izmenjavanje znanja, boljša komunikacija med zaposlenimi, vključevanje sodelavcev v procese podjetja in skrb za poznavanje strategije ter ciljev podjetja. Navedeno je potrebno, da podjetje ostane vitalno tekom časa in da ga povezuje organizacijska kultura na visoki ravni zavedanja vseh zaposlenih.
Keywords: organizacijska kultura, elementi organizacijske kulture, tipologije organizacijske kulture, modeli organizacijske kulture, model McKinsey 7-S, model Cameron Quinn, merilni instrument OCAI
Published in DKUM: 27.10.2015; Views: 2224; Downloads: 350
Full text (2,13 MB)

Abstract: Organizacijska kultura je širok spekter pojmov in pojavov v organizaciji. Je ena izmed pomembnejših, če ne kr najpomembnejših dejavnikov podjetja v današnjem času. Če se podjetje začne pravi čas zavedati o spremembah kulture, lahko realizacija podjetja poteka le po začrtani črti zastavljenih ciljev. Na to opozarja mnogo znanih podjetnikov, ki se zavedajo današnjega časa gospodarskih in političnih sprememb. Pomembno je, da ima podjetje trdno postavljeno vizijo in politiko podjetja preko katere uresničuje tako lasne cilje in pa tudi želje in cilje zaposlenih. V uvodnem (teoretičnem) delu smo se podali na pot proti raziskovanju novih pojmov, pojavov, teorij o sami organizacijski kulturi. Kjer smo spoznali, da se je potrebno osredotočati na procese skupinskega reševanja, kjer nastaja organizacijska kultura, v kateri je pomembno reševanje problemov. Sestavljena je iz mnogih vrednot, norm, stališče iz različnih obrazcev vedenja. Zanjo so pomembni tudi vzorniki, običaji in obredi. Vse to pa povezuje še komunikacija. Seznanili smo se tudi z tremi tipologijami organizacijske kulture. Našo popotovanje okrog organizacijske kulture pa se je končalo s spoznavanjem organizacijske kulture v kriznih časih, ko prihaja do sprememb, različnih mnenj in trenj med zaposlenimi. Za zaključek pa smo se odločili uporabiti metodo anketnega vprašalnika, ki nam je pokazala, da v organizaciji prevladuje kultura trga zaposleni pa si v prihodnje želijo več kulture klana.
Keywords: Organizacijska kultura, tipologija kultur, sestavine, zaposleni, organizacija, spremembe in razvoj, OCAI
Published in DKUM: 24.09.2012; Views: 2181; Downloads: 331
Full text (748,80 KB)